Sporazum o partnerstvu med EU in Mercosurjem ter začasni trgovinski sporazum

Začasni trgovinski sporazum na kratko

Evropska unija (EU) in štiri države Mercosurja Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj so 17. januarja 2026 podpisale sporazum o partnerstvu med EU in Mercosurjem (EMPA) ter začasni trgovinski sporazum (iTA). Slednja bo razveljavljena in nadomeščena, ko bo Evro-sredozemska parlamentarna skupščina v celoti ratificirana.

Obvestilo o začasni uporabi začasnega trgovinskega sporazuma od 1. maja 2026 je bilo 15. aprila 2025 objavljeno v Uradnem listu (UL L, 2026/868).

Več informacij

Začasni trgovinski sporazum je bil 27. februarja 2026 objavljen v Uradnem listu (UL L, 2026/184). Če želite raziskati celovito besedilo sporazuma, se lahko pomaknete do EU-Mercosur: Besedilo sporazuma. Tukaj je besedilo primerno razdeljeno na poglavja in priloge za enostavno posvetovanje.

V naslednjem povzetku so obravnavana posamezna poglavja začasnega trgovinskega sporazuma.

Glavni poudarki

Države Mercosurja skupaj tvorijo šesto največje gospodarstvo na svetu s 270 milijoni prebivalcev.

Dvostranska blagovna menjava med EU in Mercosurjem je razmeroma uravnotežena. Leta 2024 je izvoz EU v Mercosur znašal približno 55 milijard EUR, uvoz iz Mercosurja pa je dosegel približno 56 milijard EUR.

Na področju storitev je EU leta 2023 v Mercosur izvozila približno 29 milijard EUR v primerjavi s 13 milijardami EUR uvoza, pri čemer je Brazilija predstavljala več kot 70 % trgovine s storitvami.

Naložbene povezave so še posebej močne. EU je največja tuja vlagateljica v Mercosurju, pri čemer so se skupne naložbe EU povečale s 315 milijard EUR leta 2013 na približno 384 milijard EUR leta 2023. Naložbe Mercosurja v EU so še vedno razmeroma omejene.

Glede na navedeno se pričakuje, da bo sporazum okrepil obstoječe trgovinske in naložbene vzorce ter hkrati izboljšal dolgoročno predvidljivost za gospodarske subjekte.

Sporazum:

• povečuje dvostransko trgovino in naložbe ter zmanjšuje tarifne in netarifne trgovinske ovire, zlasti za mala in srednja podjetja;
• ustvarja stabilnejša in predvidljivejša pravila za trgovino in naložbe z boljšimi in strožjimi pravili, npr. na področju pravic intelektualne lastnine (vključno z geografskimi označbami), standardov varnosti hrane, konkurence in dobrih regulativnih praks; in
• spodbuja skupne vrednote in trajnostni razvoj, tudi s krepitvijo pravic delavcev, bojem proti podnebnim spremembam, zagotavljanjem varstva okolja in spodbujanjem odgovornega poslovnega ravnanja.

Ključni elementi sporazuma

Trgovina z blagom

Glavni cilj je postopna odprava ali znižanje tarif. Ko bo sporazum v celoti izveden, bodo odpravljene dajatve na 91 % izvoza EU v Mercosur in 92 % izvoza Mercosurja v EU.

Mercosur bo v celoti odpravil tarife za večino industrijskih izdelkov, ki so v ključnem interesu EU, EU pa bo v desetletnem obdobju postopno odpravila dajatve na vse industrijsko blago. Na področju kmetijstva bo Mercosur postopoma liberaliziral 93 % agroživilskih tarifnih postavk, medtem ko bo EU liberalizirala 82 % uvoza kmetijskih proizvodov in s tarifnimi kvotami preostalim proizvodom omogočila omejen dostop.

Sporazum obravnava tudi izvozne omejitve. Izvozne dajatve na ključne surovine, kot so soja ali kože, bodo znižane ali odpravljene. Argentina, Urugvaj in Paragvaj v celoti odpravijo izvozne dajatve za nekatere kritične surovine, Brazilija pa se zaveže k delni odpravi ali zavezujočim zgornjim mejam. Poleg tega sporazum prepoveduje zahteve glede uvoznih in izvoznih cen ter monopole.

Pravila o poreklu

Prednostni dostop na podlagi sporazuma je pogojen s spoštovanjem pravil o poreklu. Tarifni preferenciali bodo veljali samo za blago s poreklom iz EU ali Mercosurja. Sporazum uvaja sodobna pravila, ki temeljijo na samocertificiranju izvoznika, vključno z uporabo sistema EU za registrirane izvoznike (REX) ali enakovrednih mehanizmov.

Olajševanje carinskih postopkov in trgovine

Določbe o olajševanju carine in trgovine presegajo obstoječe zaveze STO, njihov cilj pa je zmanjšati birokracijo, pospešiti carinjenje in povečati preglednost. Ukrepi vključujejo avtomatizacijo postopkov, okrepljeno carinsko sodelovanje in redne preglede izvajanja.

Tehnične ovire v trgovini

Namen tehničnih ovir za trgovinske discipline je zmanjšati nepotrebne regulativne razlike. Sporazum spodbuja večjo usklajenost z mednarodnimi standardi, izboljšane postopke ugotavljanja skladnosti in na nekaterih področjih sprejetje rezultatov preskusov skladnosti EU s strani Mercosurja. Določbe o označevanju in etiketiranju so namenjene zmanjšanju stroškov izpolnjevanja obveznosti za izvoznike.

Sanitarni in fitosanitarni ukrepi

Sporazum vključuje celovite določbe o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih. Ponovno potrjuje stroge sanitarne in fitosanitarne standarde EU, o katerih se ni mogoče pogajati, in ohranja pravico EU do zakonskega urejanja na podlagi previdnostnega načela. Vsi uvozi morajo biti v celoti skladni z uvoznimi pravili EU.

Dialogi o vprašanjih, povezanih z agroživilsko verigo

EU in države Mercosurja so se dogovorile, da bodo sodelovale v dialogih za krepitev medsebojnega zaupanja in razumevanja ter za izmenjavo informacij o dobrobiti živali, uporabi biotehnologije v kmetijstvu, boju proti odpornosti proti antibiotikom in znanstvenih zadevah, povezanih z varnostjo hrane ter zdravjem živali in rastlin.

Trgovinska zaščita in globalni zaščitni ukrepi ter dvostranski zaščitni ukrepi

Sporazum potrjuje razpoložljivost protidampinških in izravnalnih ukrepov, skladnih s STO, ter uvaja dvostranske zaščitne ukrepe. Za kmetijstvo posebna dvostranska uredba o zaščitnih ukrepih zagotavlja dodatno zaščito pred nenadnimi povečanji uvoza z jasno opredeljenimi sprožilci, okrepljenim spremljanjem in morebitno časovno omejeno opustitvijo preferencialov.

Trgovina s storitvami in ustanavljanje

Na področju storitev in ustanavljanja podjetij Mercosur sprejema zaveze za vse načine dobave, vključno z liberalizacijo naložb. Sporazum izboljšuje pravno varnost, preglednost in regulativno sodelovanje na področjih, kot so telekomunikacije, finančne storitve in e-trgovanje, hkrati pa izrecno izključuje liberalizacijo javnih storitev. Določbe o e-trgovanju prepovedujejo neupravičene ovire, zagotavljajo pravno veljavnost elektronskih pogodb in krepijo varstvo potrošnikov.

Transakcije s tekočim računom in pretok kapitala

EU in države Mercosurja so se dogovorile o prostem pretoku kapitala za namene neposrednih naložb, kar vključuje tudi likvidacijo ali repatriacijo takega kapitala. Vsaka pogodbenica dovoljuje tudi vsa plačila in prenose v prosto zamenljivih valutah v zvezi s transakcijami na tekočem računu, ki spadajo na področje uporabe sporazuma.

Javna naročila

Cilj sporazuma je zagotoviti vzajemen in nediskriminatoren dostop do trgov javnih naročil v Evropski uniji in Mercosurju. Sporazum zagotavlja nacionalno obravnavo lokalno ustanovljenim dobaviteljem, blagu in storitvam, kar vladam preprečuje, da bi dajale prednost domačim operaterjem pred tujimi konkurenti, ko so izpolnjena merila za ustanavljanje.

Za gospodarske subjekte EU to pomeni znatno odpiranje priložnosti za javna naročila na trgih Mercosurja, za katere sta tradicionalno značilni omejena preglednost in omejena tuja udeležba. Zaveze zajemajo javna naročila na centralni ravni države ter v nekaterih primerih subjekte na podcentralni ravni in javna podjetja. S tržnega vidika se pričakuje, da bodo navedene določbe izboljšale predvidljivost in konkurenčno nevtralnost v postopkih zbiranja ponudb, zlasti pri naročilih, povezanih z infrastrukturo, prometom, energijo in javnimi storitvami.

Pravice intelektualne lastnine

Predvidena so celovita pravila, ki zajemajo celoten spekter varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, vključno z avtorskimi pravicami, blagovnimi znamkami, modeli in patenti. Z jasnimi zavezami in mehanizmi sodelovanja, podprtimi s civilnimi in upravnimi določbami o izvrševanju, krepi pravno varnost za imetnike pravic.

Posebej pomemben je poseben oddelek o geografskih označbah. Sporazum zagotavlja učinkovito priznavanje in zaščito 344 geografskih označb EU in 220 geografskih označb Mercosurja, pri čemer je zaščita primerljiva z zaščito na ravni EU. Zaščita se uporablja od začetka veljavnosti za večino imen, navedenih na seznamu, z le omejenimi izjemami za predhodno uporabo ali prednostne pravice. Sporazum ščiti imena geografskih označb pred zlorabo, posnemanjem in prikazovanjem ter določa upravno izvrševanje poleg pravnih sredstev, vključno z ukrepi na meji. Omogoča tudi, da se v prihodnosti dodajo dodatna imena geografskih označb.

Mala in srednja podjetja

Sporazum ob priznavanju izzivov, s katerimi se soočajo manjši subjekti, vključuje posebno poglavje o malih in srednjih podjetjih (MSP). Njegov namen je zagotoviti, da lahko MSP učinkovito izkoristijo priložnosti, ki jih ustvarja sporazum.

Ključni ukrepi vključujejo okrepljeno izmenjavo informacij o pogojih dostopa do trga in vzpostavitev podatkovnih zbirk, ki vsebujejo informacije o tarifah, davkih in pravilih o poreklu na ravni tarifnih postavk. Poglavje vzpostavlja tudi dvostransko sodelovanje za zagotovitev, da se med izvajanjem upoštevajo interesi MSP. Čeprav te določbe ne ustvarjajo novih pravic dostopa do trga, je njihov namen zmanjšati praktične ovire za sodelovanje v trgovini med EU in Mercosurjem.

Konkurenca

Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev morata obe strani ohraniti celovito zakonodajo o konkurenci in neodvisne organe, pristojne za konkurenco. Sporazum ne usklajuje pravil o konkurenci, temveč vzpostavlja okvir za sodelovanje in dialog med organi.

Ključni elementi vključujejo dvostranska posvetovanja v primerih protikonkurenčnih praks, ki bi lahko vplivale na trgovino ali naložbe med pogodbenicama, ter izmenjavo nezaupnih informacij. Namen teh določb je za trgovce in vlagatelje zmanjšati tveganja, povezana z izkrivljanjem trga zaradi kartelov, zlorabe prevladujočega položaja ali protikonkurenčnih združitev, hkrati pa ohraniti avtonomijo izvrševanja na nacionalni ravni.

Subvencije

Sporazum obravnava morebitne učinke državne podpore, ki izkrivljajo trgovino, hkrati pa priznava, da so subvencije morda potrebne za doseganje legitimnih ciljev javne politike, kot so industrijski razvoj, varstvo okolja ali socialna kohezija.

Sporazum ne uvaja strogih prepovedi, temveč vzpostavlja mehanizem sodelovanja med pogodbenicama. Ta mehanizem se osredotoča na preglednost, izmenjavo informacij in dialog o subvencijskih praksah in nadzornih sistemih.

Sporazum kaže na povečan nadzor nad izkrivljanji, povezanimi s subvencijami, skozi čas, hkrati pa ohranja politični manevrski prostor za vlade. Postavlja tudi temelje za prihodnje sodelovanje na področju preglednosti subvencij.

Podjetja v državni lasti

Posebno poglavje ureja komercialne dejavnosti podjetij in družb v državni lasti. Zadevna podjetja morajo pri nakupu in prodaji ravnati v skladu s poslovnimi vidiki, pod pogojem, da takšne transakcije niso namenjene izpolnjevanju obveznosti javne službe. Področje uporabe ne zajema obrambnega sektorja, javnih služb ali podjetij s prometom, manjšim od 200 milijonov posebnih pravic črpanja. Izrecno je potrjeno, da lahko stranke še naprej ustanavljajo podjetja v državni lasti ali ohranjajo monopole. Določbe o preglednosti omogočajo izmenjavo informacij v primeru morebitnega navzkrižja interesov.

Trgovina in trajnostni razvoj

Zaveze glede pravic delavcev in varstva okolja so vključene v sporazum. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta spoštovali in učinkovito izvajali mednarodne konvencije o delu in večstranske okoljske sporazume, vključno s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah.

Določitev Pariškega sporazuma kot bistvenega elementa splošnega sporazuma je pomembna novost. Omogoča delno ali popolno začasno prekinitev izvajanja sporazuma, če pogodbenica odstopi od Pariškega sporazuma ali ga ogrozi s tem, da ne ravna v dobri veri. Poleg tega sporazum vsebuje pravno zavezujoče zaveze o krčenju gozdov, vključno z obveznostmi za sprejetje ukrepov za zaustavitev krčenja gozdov od leta 2030. To je prvič, da so take zaveze vključene v pravno izvršljiv trgovinski sporazum in ne v politične izjave.

Preglednost

Cilj sporazuma je spodbujati predvidljivo in na pravilih temelječe regulativno okolje za gospodarske subjekte. Zahteva elektronsko objavo ukrepov, povezanih s trgovino, določitev kontaktnih točk za preiskave ter objektivno in nepristransko upravljanje predpisov.

Določa tudi mehanizme pregleda in pritožbe v upravnih odločbah, povezanih s trgovino. Za trgovce te določbe zmanjšujejo asimetrijo informacij in regulativno negotovost, zlasti na trgih, kjer je dostop do pravočasnih in zanesljivih zakonsko predpisanih informacij tradicionalno omejen.

Izjeme

Pogodbenici lahko odstopata od trgovinskih obveznosti zaradi varnosti ali zaščite javnega reda. Ključne določbe vključujejo zaščito bistvenih varnostnih interesov, kot sta obramba ali krizno upravljanje, ter možnost sprejetja okoljskih in zdravstvenih ukrepov (v skladu s pravili GATT). Poleg tega sporazum ureja varstvo zaupnih informacij, davčno suverenost za boj proti davčnim utajam in mehanizme za izredne razmere. Ukrepi, ki so v skladu z izjemami STO, se štejejo za združljive. Prav tako je zagotovljeno, da izjeme ne vodijo do samovoljne diskriminacije.

Reševanje sporov

Vzpostavljeni so postopki za reševanje nesoglasij glede razlage ali uporabe njegovih določb. Določa posvetovanja, arbitražne svete, zavezujoča poročila, pravila o preglednosti in kodeks ravnanja za člane sveta. Kot alternativno sredstvo za reševanje sporov je na voljo tudi mehanizem mediacije.

Sporazum vključuje mehanizem za pritožbe brez kršitev, ki temelji na sistemu STO. To stranki omogoča, da uporabi pravna sredstva, kadar so pričakovane koristi izničene ali zmanjšane zaradi ukrepov, ki formalno ne kršijo sporazuma. Vendar so take pritožbe omejene na izjemne in ozko opredeljene okoliščine.

Institucionalne določbe

Vzpostavljen je institucionalni okvir za nadzor izvajanja, vključno s skupnimi organi, rednimi pregledi in mehanizmi za dialog.

Splošne in končne določbe

Poglavje o splošnih in končnih določbah obravnava ozemeljsko uporabo, začasno uporabo in povezavo z drugimi sporazumi, izpolnjevanje obveznosti, zasebne pravice ter pristop novih držav članic k EU ali držav pogodbenic Mercosurja. Vsebuje tudi določbe o trajanju, odpovedi in verodostojnih jezikih ter se sklicuje na priloge, dodatke in protokole kot sestavni del sporazuma.

Sporazum o preferencialnem poreklu in odpravi tarif

Prednostno zdravljenje

Vzajemno dodeljevanje preferencialnih tarifnih stopenj med štirimi državami Mercosurja in Evropsko unijo (EU) za okrepitev trgovinskih odnosov.

Odprava tarif

Odprava tarif se začne 1. maja 2026 v skladu s členom 2.4 poglavja 2 in Prilogo 2-A k sporazumu.

Mercosur: Odprava tarif za uvozne tarife sledi specifikacijam iz člena 2.4 poglavja 2 skupaj z Dodatkom 2-A-2 k Prilogi 2-A.

EU: Odprava tarif je v skladu s členom 2.4 poglavja 2 in Dodatkom 2-A-1 k Prilogi 2-A.

Odprava izvoznih dajatev v Mercosurju je določena v ločeni Prilogi 2-B

Uredba o poreklu

Predpisi o poreklu so opisani v oddelkih A do C poglavja 3 sporazuma, vključno s pravili o poreklu za določen izdelek iz Priloge 3-B in uvodnimi opombami k tem pravilom iz Priloge 3-A. Posebni dogovori o pravilih za določen izdelek za nekatere izdelke s poreklom iz Mercosurja so določeni v Prilogi 3-B-1.

• UL L, 2026/184, 27.2.2026, str. 14 (poglavje 3)
• UL L, 2026/184, 27.2.2026, str. 2156 (Priloga 3-A).
• UL L, 2026/184, 27.2.2026, str. 2163 (Priloga 3-B).
• UL L, 2026/184, 27.2.2026, str. 2215 (Priloga 3-B-1).

Dokazila o poreklu

Uradno: Predvideno le začasno (tri leta, ki se lahko podaljšajo za največ dve leti) za uvoz v Evropsko unijo s poreklom iz držav Mercosurja. Glej Prilogo 3-D (UL L, 2026/184, 27.2.2026, str. 2219).

Neformalno: Navedba o poreklu

Besedilo izjave: Sklic na Prilogo 3-C (UL L, 2026/184, 27.2.2026, str. 2216)

Enotne navedbe o poreklu so dovoljene za uvoz razstavljenih ali nesestavljenih izdelkov, uvrščenih v oddelke od XV do XXI HS, po delih.

Veljavnost: Navedbe o poreklu veljajo 12 mesecev.

Izjeme: Neformalna izjava o poreklu je dovoljena za nekomercialne posle, ki vključujejo majhne pakete od fizičnih oseb do fizičnih oseb in osebno prtljago potnikov, ob upoštevanju ustreznih mejnih vrednosti v državi uvoza.

Pravila o poreklu

• Splošna toleranca: 10 % cene franko tovarna, razen za izdelke, ki se uvrščajo v poglavja HS 50 do 63, za katere se uporabljajo odstopanja iz opomb 6 in 7 Priloge 3-A.
• Prag za komplete: 15 % cene franko tovarna za sestavne dele brez porekla.
• Načelo teritorialnosti: Skladnost je obvezna.
• Neprirejanje: Skladnost je obvezna.
• Prepoved povračila: Se ne uporablja.
• Ločeno računovodstvo: Uporablja se za zamenljive materiale, če se za upravljanje zalog uporablja metoda ločenega knjigovodskega izkazovanja, ki je v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli v zadevni pogodbenici.

Kumulacija

Med EU in Mercosurjem je dovoljena dvostranska kumulacija, ki olajšuje racionalizirane trgovinske odnose.