Glosar

Sistem izdajanja potrdil o poreklu blaga, ki se od 1. januarja 2017 uporablja za splošni sistem preferencialov Evropske unije. Temelji na načelu lastne izjave o skladnosti s strani gospodarskih subjektov, ki sami izpolnijo tako imenovane izjave o izvoru. za izdelavo navedbe o poreklu morajo biti gospodarski subjekti registrirani v podatkovni bazi s strani pristojnih organov države, v kateri poslujejo. Gospodarski subjekt bo postal „registrirani izvoznik“.

Povezane vsebine

Sistem REX

„Sistem vstopnih cen“ določa najnižji cenovni prag, nad katerim bi morala biti cena uvoženih proizvodov še naprej. Uporablja se za uvoz 15 vrst svežega sadja in zelenjave, da bi zaščitili proizvajalce pred mednarodno konkurenco. Te mejne vrednosti so odvisne od proizvoda, partnerske države in sezone. Zunanji napajalniki se uporabljajo v kombinaciji z uvoznimi tarifami ad valorem.

Sistem trgovanja, ki za nekatere države enostransko dodeljuje enostransko preferencialne tarife na nevzajemni podlagi. Leta 1971 je bil odobren na podlagi GATT, da so lahko industrializirane države članice sprejele enosmerne tarifne preferenciale v korist držav v razvoju.

Odpoved pravici je bila leta 1979 bolj splošna in stalna, saj je bila sprejeta „klavzula o omogočitvi“, ki je industrijsko razvitim državam omogočila izvajanje ukrepov za razširitev „diferenciranega in ugodnejšega obravnavanja“ na države v razvoju.

EU je leta 1971 uvedla ta preferencialni sistem, da bi državam v razvoju pomagala prodati več svojih izdelkov v industrializiranih državah in zgraditi lastno industrijo. Preferenciali GSP se odobrijo za izvoz posebnih izdelkov iz določenih držav.

Proizvod je skladen s pravilom, kadar se materiali brez porekla, uporabljeni pri njegovi izdelavi, uvrščajo v drugo tarifno podštevilko HS kot izdelek.

Primer

Pražena kava (tarifna podštevilka HS 0901.21)

V nekaterih preferencialnih trgovinskih režimih EU pravilo za praženo kavo (tarifna podštevilka HS 0901.21) zahteva:

„Izdelava iz [proizvodnje] iz [izdelkov brez porekla] iz katere koli tarifne podštevilke, razen iz tarifne podštevilke izdelka (CTSH)“

Proizvajalec pražene kave uporablja naslednje materiale brez porekla, uvožene iz držav zunaj EU in partnerskih držav.

• kava, nepražena (tarifna podštevilka HS 0901.11)

Se vsi materiali brez porekla, uporabljeni v proizvodnji, uvrščajo pod tarifno podštevilko, ki se razlikuje od tarifne podštevilke pražene kave. Proizvod (pražena kava) je zato v skladu s pravilom o poreklu.

Proizvod je skladen s pravilom, kadar se materiali brez porekla, uporabljeni pri njegovi izdelavi, uvrščajo v drugo tarifno številko HS kot izdelek.

Primer

Dodatne informacije so na voljo v uvodnih opombah poglavja o pravilih o poreklu iz Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko.

Primer

Št. sedežev HS 94.01

V nekaterih preferencialnih trgovinskih režimih EU pravilo za sedeže (tarifna številka HS 94.01) zahteva:

„Proizvodnja [proizvodnja] iz [...] materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka (CTH)“

Proizvajalec sedežev uporablja naslednje materiale brez porekla, ki so uvoženi v EU iz držav zunaj EU in v partnerski državi sporazuma o prosti trgovini.

• žagan les (tarifna številka HS 44.07)
• tkanine (tarifna številka HS 52.08)
• penala/porolon (tarifna številka HS 39.03)

Se vsi materiali brez porekla, uporabljeni v proizvodnji, uvrščajo v tarifne številke, ki se razlikujejo od tarifne številke sedežev. Zato je proizvod (sedeži) v skladu s pravilom o poreklu.

Davek na količino in ne na vrednost blaga – na primer N euri na hektoliter prodanega alkohola. To je dajatev, ki se plačuje za potrošnjo določenih izdelkov. Na splošno se zaračunavajo alkohol, tobak, energenti (nafta, plin itd.), vozila in „luksuzni proizvodi“.

Proizvod je skladen s pravilom, če vrednost vseh ali določenih materialov brez porekla ne presega določenega odstotka cene franko tovarna končnega izdelka.

Formula za izračun vrednosti materialov brez porekla je naslednja:

Vrednost regionalne vrednosti proizvoda v fob (%) = ((FOB – vrednost materialov brez porekla)/fob) x 100

kje

„Vrednost materialov brez porekla“ = carinska vrednost pri uvozu vseh materialov brez porekla, uporabljenih v proizvodnji vašega izdelka, ali, če ta ni znana in se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale brez porekla v EU ali preferencialni partnerski državi.

„carinska vrednost“ = vrednost, določena v skladu s Sporazumom o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (Sporazum STO o carinskem vrednotenju).

„franko tovarna“ = cena franko tovarna izdelka, ki je bil plačan ali se plača proizvajalcu, pri katerem se opravi zadnja obdelava ali predelava, pod pogojem, da cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov in vse druge stroške, nastale pri proizvodnji proizvoda, od katerih se odštejejo vsi notranji davki, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu pridobljenega izdelka.

Je pravilo izpolnjeno, če ta vrednost materialov brez porekla v odstotkih ne presega odstotka, navedenega v pravilu za izdelek.

Nadaljnje informacije o metodi izračuna v sporazumu med EU in Japonsko so na voljo v opombi 4 – Izračun najvišje vrednosti materialov brez porekla v poglavju o pravilih o poreklu iz Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko.

Primer 1: Plastične vrice (tarifna številka HS 39.24)

V nekaterih trgovinskih dogovorih EU pravilo za plastične vrve (tarifna številka HS 39.24) zahteva:

„Proizvodnja [proizvodnje], pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov [brez porekla] ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna (MaxNOM 50 % (EXW)) „

Proizvajalec plastičnih vrčev uporablja naslednje materiale brez porekla, uvožene iz držav zunaj EU in partnerske države:

— plastična zrnca (tarifna številka HS 39.03) (vrednost 2 EUR)

— Lad (tarifna številka HS 39.24) (vrednost 0,50 EUR).

Plastičen jug (cena franko tovarna 6 EUR) je v skladu s pravilom o poreklu, ker je vrednost uporabljenih materialov brez porekla manj kot 50 % cene franko tovarna.

Primer 2: Verige zoper drsenje (tarifna številka HS 73.15)

V nekaterih preferencialnih trgovinskih režimih EU pravilo za drsniške verige (postavka HS 73.15) zahteva:

„Proizvodnja [proizvodnja], pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla iz tarifne številke 73.15 ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna (MaxNOM 50 % (EXW)“)

Proizvajalec verig zoper drsenje uporablja naslednje materiale brez porekla, uvožene iz držav zunaj EU in partnerske države.

Veriga (tarifna številka HS 73.15) (vrednost 150 EUR)

— žica iz nerjavnega jekla (tarifna številka HS 72.23) (vrednost 60 EUR)

Veriga zoper drsenje (cena franko tovarna 350 EUR) je skladna s pravilom o poreklu, ker je vrednost materialov brez porekla iz tarifne številke HS 73.15 nižja od 50 % cene izdelka franko tovarna, čeprav skupna vrednost vseh materialov brez porekla presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

Trgovinska politika EU temelji na dveh dopolnjujočih se ravneh: večstranska in dvostranska. „Večstranska“ raven se nanaša na sistem trgovinskih pravil, o katerih so se dogovorile vse države članice STO.