Kumulacija

Da bi vedeli, ali je bil izdelek v partnerski državi dovolj preoblikovan, je pomembno vedeti, kdaj se lahko uporabljeni materiali in vložki štejejo za materiale s poreklom iz EU ali trgovinske partnerske države. Preferencialna pravila EU o poreklu vključujejo koncept kumulacije, ki vam kot uvozniku ali izvozniku pod določenimi pogoji omogoča, da materiale brez porekla, uvožene iz tretjih držav, ali predelavo, opravljeno v državi, ki ni partnerica, štejete za materiale s poreklom iz EU ali trgovinske partnerske države. V preferencialnih režimih EU se uporabljajo tri vrste kumulacije. Te tri vrste se razlikujejo po številu držav, vključenih v postopek, in vrstah materialov – s poreklom ali brez porekla – ki se lahko kumulirajo.

A) Dvostranska kumulacija

Dvostranska kumulacija vključuje dve strani: EU in partnerska država. Omogoča uporabo materialov s poreklom iz EU kot materialov s poreklom iz partnerske države in obratno. Ta kumulacija se uporablja za vse preferencialne režime EU.

Dvostranska kumulacija se uporablja za tri glavna pravila, opisana v oddelku o dovolj predelanem blagu, in sicer:

• Če se uporabi pravilo „dodane vrednosti“, vam dvostranska kumulacija omogoča, da vrednost materialov s poreklom iz druge pogodbenice izključite iz zgornjega odstotnega praga za materiale brez porekla.
• Če se uporabi pravilo „spremembe tarifne uvrstitve“, vam ni treba preveriti, ali se je tarifna uvrstitev materialov s poreklom iz druge pogodbenice spremenila.
• Če se uporablja pravilo „izdelava iz nekaterih izdelkov“, vam ni treba preverjati, ali se materiali s poreklom iz druge pogodbenice nanašajo na poznejšo fazo proizvodnje.

b) Diagonalna kumulacija

Diagonalna kumulacija je podobna dvostranski kumulaciji, vendar se uporablja v sporazumih, ki se nanašajo na več kot dve državi. Omogoča uporabo materialov s poreklom iz določene države (kot je navedeno v ustrezni določbi o kumulaciji), ki ni partnerska država, kot materialov s poreklom. Diagonalna kumulacija se lahko uporablja samo za izdelke s poreklom iz določene države, ki se nato nadalje predelajo.

Diagonalna kumulacija se uporablja za tri glavna pravila, opisana v oddelku o dovolj preoblikovanem blagu:

• Če se uporabi pravilo „dodane vrednosti“, lahko z diagonalno kumulacijo vrednost materialov s poreklom iz opredeljene države izključite iz praga največjega možnega odstotka materialov brez porekla.
• Če se uporabi pravilo „spremembe tarifne uvrstitve“, vam ni treba preveriti, ali se je tarifna uvrstitev materialov s poreklom iz opredeljene države spremenila.
• Če se uporablja pravilo „izdelava iz nekaterih“ izdelkov, vam ni treba preverjati, ali se materiali s poreklom iz opredeljene države nanašajo na poznejšo fazo proizvodnje.

C) Popolna kumulacija

Pri polni kumulaciji se ne upoštevajo le materiali s poreklom iz EU ali opredeljene države (kot je navedeno v ustrezni določbi o kumulaciji), temveč se lahko tudi vložki brez porekla štejejo k vsebini s poreklom.

Popolna kumulacija se uporablja za tri glavna pravila, opisana v oddelku o dovolj preoblikovanem blagu, kot sledi:

• Če se uporabi pravilo „dodane vrednosti“, vam polna kumulacija omogoča, da vrednost materialov brez porekla, uporabljenih v proizvodni fazi v drugi pogodbenici, izključite iz praga največjega dovoljenega odstotka materialov brez porekla.
• Če se uporabi pravilo „spremembe tarifne uvrstitve“, vam ni treba preveriti, ali je prišlo do spremembe tarifne uvrstitve materialov, uporabljenih v proizvodni fazi v drugi stranki.
• Če se uporablja pravilo „izdelava iz nekaterih izdelkov“, vam ni treba preverjati, ali se materiali, uporabljeni v proizvodni fazi v drugi stranki, nanašajo na poznejšo fazo proizvodnje.

Ne pozabite, da če obdelava, ki se izvaja v vaši partnerski državi, spada zgolj na seznam minimalnih postopkov, kumulacije ni mogoče uporabiti.