Digitalna trgovina

Digitalna trgovina se nanaša na trgovino, ki jo omogočajo elektronske tehnologije. Dogaja se v vseh gospodarskih sektorjih in je zelo pomembna za evropsko industrijo.

Svetovni trg e-trgovanja še naprej hitro raste. Na svetovni ravni je bila prodaja e-trgovanja v letu 2019 ocenjena na 3,2 bilijona EUR, pri čemer je približno 1,5 milijarde ljudi kupovalo prek spleta. Ker je EU največja izvoznica storitev na svetu, lahko veliko izkoristi priložnosti, ki jih ponuja digitalna trgovina.

Sodobno trgovino v zelo veliki meri omogočajo digitalne tehnologije. Na primer:

• banke so močno odvisne od mednarodnega prenosa podatkov
• trgovci s kmetijskimi proizvodi uporabljajo elektronske podpise za sklepanje mednarodnih nakupov
• proizvajalci, tovorna in logistična podjetja lahko z elektronskimi prenosi podatkov spremljajo in izboljšujejo učinkovitost svojih strojev in vozil po vsem svetu.

Storitve, povezane s programsko opremo, predstavljajo vse večji delež prihodkov podjetij po vsem svetu in ta trend naj bi se nadaljeval. Pri „internetu stvari“ gre za izkoriščanje priložnosti, ki jih prinaša združevanje senzorjev in naprav, ki jih omogoča internet, velikih naborov podatkov in visoko zmogljivih računalniških zmogljivosti.

Manjša podjetja so močno povečala svojo udeležbo v mednarodnih trgovinskih poslih, ki uporabljajo internet za povezovanje s strankami in dobavitelji, zagotavljanje informacij, naročanje in naročanje ter olajšanje dobave proizvodov in storitev.

Politika EU na področju digitalne trgovine

Pomen, ki ga EU pripisuje digitalni trgovini, se odraža tako v njenih dvostranskih trgovinskih pogajanjih kot v Svetovni trgovinski organizaciji.

V dvostranskih pogajanjih si EU prizadeva vzpostaviti horizontalna pravila, ki so nepogrešljiva za dobro delovanje spletne trgovine in ki se na splošno uporabljajo za spletno trgovino z blagom, storitvami, javnimi naročili itd. Splošni cilj je:

• zagotavljanje predvidljivosti in pravne varnosti za podjetja
• zagotoviti varno spletno okolje za potrošnike
• odpraviti neupravičene ovire

V Svetovni trgovinski organizaciji več kot osemdeset članic sodeluje v pogajanjih o e-trgovanju. EU meni, da je ta pobuda edinstvena priložnost za pripravo že dolgo zapoznelih odzivov trgovinske politike, njen cilj pa je izpogajati celovit in ambiciozen sklop pravil za izboljšanje domačega in svetovnega e-trgovanja.

Trgovina z digitalnimi storitvami, vgrajenimi v izdelek

Trgovina s storitvami postaja vse pomembnejša, ne le v nematerialni obliki, temveč tudi v materialni obliki, tj. z vključitvijo takih storitev v končni proizvod. Pojav „oskrbe proizvodnje“, ki pomeni „vgrajene storitve“, vpliva na vedno večji delež trgovine z blagom. Primer takšnih „vgrajenih storitev“ je programska oprema, ki potuje čez mejo kot sestavni del številnih izdelkov, zlasti v avtomobilskem sektorju.

Vse večje povpraševanje po zelenih dobrinah bo vedno bolj zahtevalo napredno tehnologijo, ki bo vključevala še veliko več „pametnih“ procesov in programske opreme. 

EU si prizadeva olajšati trgovino s takšnim blagom, tudi z uporabo ustreznih carinskih postopkov, ki bodo omogočili dajatev prosto obravnavo storitev, ki so vgrajene v končni izdelek.

Spletna prodaja blaga ali storitev

Spletne platforme za e-trgovanje danes močno olajšujejo trgovino. To so lahko:

• posamezna spletišča, kot so spletne trgovine
• gostujoče platforme, kot so spletne tržnice, na katerih podjetje ponuja vmesnik in običajno zaledno programsko opremo za različne prodajalce in kupce

Platforme za e-trgovanje olajšujejo trgovanje, ker

• kupci in prodajalci v različnih državah se lahko brez težav obrnejo drug na drugega.
• prodajalci lahko oglašujejo in ponujajo svoje blago in storitve številnim potencialnim strankam.

Spletne tržnice strankam ponujajo večjo izbiro, saj lahko iščejo in primerjajo izdelke ali storitve različnih prodajalcev.

Stranke so lahko končni uporabniki (fizične osebe ali podjetja) ali preprodajalci.

Če želite svoj izdelek ali storitev prek takih spletnih kanalov prodajati strankam na trgih zunaj EU, je treba preveriti izvozne zahteve, kot bi jih imeli pri tradicionalnih prodajnih poteh.

Pri prodaji majhnih količin končnim uporabnikom se morate seznaniti s pravili de minimis. Te pošiljke pogosto izvzemajo iz tarif in imajo le minimalne formalne zahteve glede birokracije.

Glede na proizvode ali storitve, ki jih želite prodajati, lahko obstajajo dodatne zahteve za preverjanje. Obravnavati boste morali na primer vprašanja o

• portali za plačila, ki se uporabljajo na spletu
• zahteve glede zasebnosti podatkov na vašem ciljnem trgu in pri čezmejnem prenosu podatkov
• kako ravnati s skladiščenjem in logistiko
• pravila o varstvu potrošnikov in varnosti proizvodov
• pravice intelektualne lastnine
• Pravila o DDV
• stroški poštnih/turističnih storitev itd.

Za pomoč v tem postopku se lahko obrnete na gospodarske zbornice, agencije za spodbujanje izvoza, svetovalne službe ali podobne institucije. Evropska podjetniška mreža ponuja tudi splošne informacije o čezmorskih trgih v Evropi.