Digitalna trgovina

 

Digitalna trgovina se nanaša na trgovino, ki jo omogočajo elektronske tehnologije. Dogaja se v vseh gospodarskih sektorjih in je zelo pomembna za evropsko industrijo.

Svetovni trg elektronskega poslovanja še naprej hitro raste. Na svetovni ravni je bila prodaja v okviru e-trgovanja leta 2019 ocenjena na 3,2 bilijona EUR, pri čemer je približno 1,5 milijarde ljudi kupovalo prek spleta. Ker je EU največja svetovna izvoznica storitev, lahko veliko izkoristi priložnosti, ki jih ponuja digitalna trgovina.

Sodobno trgovino v veliki meri omogočajo digitalne tehnologije. Na primer

  • banke se močno zanašajo na mednarodni prenos podatkov
  • trgovci s kmetijskimi proizvodi uporabljajo elektronske podpise za sklepanje mednarodnih nakupov
  • proizvajalci, tovorna in logistična podjetja lahko z elektronskim prenosom podatkov spremljajo in izboljšujejo učinkovitost svojih strojev in vozil po vsem svetu.

Storitve, povezane s programsko opremo, predstavljajo vedno večji delež prihodkov podjetij po vsem svetu, ta trend pa naj bi se nadaljeval. „Internet stvari“ zajema priložnosti, ki jih ponuja združevanje senzorjev in naprav, ki jih omogoča internet, velikih naborov podatkov in visokozmogljivih računalniških zmogljivosti.

Manjša podjetja so močno povečala svojo udeležbo v mednarodnih trgovinskih poslih z uporabo interneta, da bi se povezala s strankami in dobavitelji, zagotavljala informacije, sprejemala in izdajala naročila ter olajšala dobavo proizvodov in storitev.

Politika EU o digitalni trgovini

Pomen, ki ga EU pripisuje digitalni trgovini, se odraža v dvostranskih trgovinskih pogajanjih in v Svetovni trgovinski organizaciji.

EU si v dvostranskih pogajanjih prizadeva vzpostaviti horizontalne discipline, ki so nepogrešljive za dobro delovanje spletne trgovine in se na splošno uporabljajo za spletno trgovino z blagom, storitvami, javnimi naročili itd. Splošni cilj je:

  • zagotavljanje predvidljivosti in pravne varnosti za podjetja
  • zagotavljanje varnega spletnega okolja za potrošnike
  • odprava neupravičenih ovir

V Svetovni trgovinski organizaciji več kot osemdeset članic sodeluje v pogajanjih o e-trgovanju. EU meni, da je ta pobuda edinstvena priložnost za zagotavljanje že dolgo zapoznelih odzivov trgovinske politike, njen cilj pa je pogajanje o celovitem in ambicioznem sklopu pravil za spodbujanje domačega in svetovnega e-trgovanja.

Trgovina z digitalnimi storitvami, vgrajenimi v izdelek

Trgovina s storitvami postaja vse pomembnejša, ne le v nematerialni obliki, ampak tudi v materialni obliki, tj. z vključitvijo takih storitev v končni izdelek. Pojav „shranjevanja proizvodnje“, zaradi katerega nastajajo „vgrajene storitve“, vpliva na vedno večji delež blagovne menjave. Primer takih „vgrajenih storitev“ je programska oprema, ki potuje čez mejo kot sestavni del številnih proizvodov, zlasti v avtomobilskem sektorju.

Vse večje povpraševanje po okolju prijaznem blagu bo vedno bolj zahtevalo napredno tehnologijo, ki bo vključevala veliko več „pametnih“ postopkov in programske opreme. 

EU si prizadeva olajšati trgovino s takšnim blagom, tudi z uporabo ustreznih carinskih postopkov, ki bodo omogočili dajatev prosto obravnavo storitev, ki so vključene v končni proizvod.

Spletna prodaja blaga ali storitev

Spletno trgovanje danes močno olajšujejo spletne platforme za e-trgovanje. To so lahko:

  • posamezne spletne strani, kot so spletne trgovine
  • gostujoče platforme, kot so spletne tržnice, kjer podjetje ponuja vmesnik in običajno zaledno programsko opremo za različne prodajalce in kupce.

Platforme za e-trgovanje olajšujejo trgovanje, ker

  • kupci in prodajalci v različnih državah se lahko enostavno obrnejo drug na drugega
  • prodajalci lahko oglašujejo in ponujajo svoje blago in storitve številnim potencialnim strankam

Spletne tržnice ponujajo strankam večjo izbiro, saj lahko iščejo in primerjajo izdelke ali storitve različnih prodajalcev.

Stranke so lahko končni uporabniki (fizične osebe ali podjetja) ali preprodajalci.

Če želite svoj izdelek ali storitev prek takih spletnih kanalov prodajati strankam na trgih zunaj EU, je treba preveriti izvozne zahteve, kot bi veljale za tradicionalne prodajne poti.

Pri prodaji majhnih količin končnim uporabnikom je pomembno, da se obvestite o pravilih de minimis. Ti pogosto izvzemajo izdelke majhne vrednosti iz tarif in imajo le minimalne formalne zahteve glede dokumentacije.

Glede na izdelke ali storitve, ki jih želite prodajati, bodo morda potrebne dodatne zahteve. Na primer, razmisliti boste morali o vprašanjih o:

  • plačilni portali, ki se uporabljajo na spletu
  • zahteve glede zasebnosti podatkov na vašem ciljnem trgu in čezmejni prenos podatkov
  • kako ravnati s skladiščenjem in logistiko
  • predpisi o varstvu potrošnikov in varnosti proizvodov
  • pravice intelektualne lastnine
  • Pravila o DDV
  • stroški poštnih/kurirskih storitev itd.

Za pomoč pri tem postopku se lahko obrnete na gospodarske zbornice, agencije za spodbujanje izvoza, svetovalna podjetja ali podobne institucije. Mreža Enterprise Europe Network ponuja tudi splošne informacije o čezmorskih trgih v Evropi.

Deli to stran:

Hitre povezave