Instrument za preprečevanje prisilnih ukrepov

Uredba 2023/2675 o zaščiti Unije in njenih držav članic pred gospodarsko prisilo (ali instrument za preprečevanje prisile), ki je začela veljati 27. decembra 2023, vzpostavlja okvir za ukrepanje EU v primerih gospodarske prisile proti Evropski uniji ali državi članici.

„Gospodarska prisila“ se nanaša na razmere, v katerih želi tretja država prisiliti Evropsko unijo ali državo članico, da sprejme določeno izbiro, tako da uporabi ali grozi z uporabo ukrepov, ki vplivajo na trgovino ali naložbe. Take prakse neupravičeno posegajo v legitimne suverene odločitve Evropske unije in njenih držav članic. Ali ukrep tretje države izpolnjuje te pogoje, bi se določilo za vsak primer posebej.

Trditve v zvezi z gospodarsko prisilo

Evropska komisija lahko za izpolnitev teh pogojev na lastno pobudo ali na podlagi ustrezno utemeljene zahteve preuči kateri koli ukrep tretje države (glej člen 4).

Zahtevek lahko pošljete na naslov trade-anti-coercion-single-contact-point@ec.europa.eu in predložite informacije v zvezi z incidenti gospodarske prisile.

Zaupno obravnavanje

Če je potrebna zaupna obravnava vaše vloge, vas prosimo, da jih obravnavate zaupno na spletni strani trade-anti-coercion-single-contact-point@ec.europa.eu in vas bomo vodili v zvezi z nadaljnjimi koraki varne predložitve.

Katere informacije so pomembne za uporabo instrumenta za preprečevanje prisile?

Naslednja vprašanja vas bodo usmerjala pri opredelitvi vrst informacij, ki so pomembne za uporabo instrumenta za preprečevanje prisile in bi jih bilo treba upoštevati pri vložitvi zahtevka Komisiji v okviru tega instrumenta:

• Kaj je ukrep tretje države? „tretja država“ pomeni katero koli državo, ločeno carinsko območje ali drug subjekt mednarodnega prava, razen Unije ali države članice; „ukrep tretje države“ pomeni vsako dejanje ali opustitev, vključno z nezapisanimi dejanji);
• Kako se izvaja ukrep tretje države?
• Ali se ukrep tretje države uporablja ali še ne uporablja?  Ali je že sprejet, ali je načrtovan, napovedan ali ogrožen?
• Kako ukrep tretje države vpliva na mednarodno trgovino ali naložbe in kako vpliva na Unijo ali katero od njenih držav članic?
• Podatke ali druge informacije o intenzivnosti, resnosti, pogostosti, trajanju, obsegu in obsegu ukrepa tretje države, vključno z njegovim vplivom na trgovinske ali naložbene odnose z Unijo;
• Kako namerava tretja država s svojim ukrepom preprečiti ali doseči prenehanje, spremembo ali sprejetje določenega akta s strani EU ali države članice? To pomeni vsak pravni ali drug akt, vključno z izražanjem stališča, s strani institucije, organa, urada ali agencije Unije oziroma države članice, ki ga želi tretja država pridobiti, spremeniti ali preprečiti.
• To konkretno dejanje navedite čim bolj natančno.
• Kakšni so dokazi o tej nameri tretje države?
• Ali obstaja škoda za Unijo? „Škoda v Uniji“ pomeni kakršen koli negativen vpliv, vključno z gospodarsko škodo, na Unijo ali državo članico, tudi na gospodarske subjekte Unije, ki ga povzroči gospodarska prisila. Lahko vključuje škodo za naložbe EU v tretjih državah).
• Čim bolj natančno opišite in izmerite to škodo.  Upoštevajte, da se lahko ta element prekriva z zgornjim merilom „vpliva na trgovino ali naložbe“. 
• Ali je tretja država vpletena v vzorec takih primerov vmešavanja, katerih namen je preprečiti ali pridobiti določena dejanja iz drugih držav (kjer na svetu)?
• Ali bi lahko tretja država ravnala na podlagi upravičenega pomisleka, ki je mednarodno priznan? Kaj je cilj tretje države?  Kateri mednarodni vidiki, politike in prizadevanja trenutno obstajajo na zadevnem področju in kako je z njim povezan cilj tretje države? 
• Ali si je zadevna tretja država prizadevala, da bi dosegla svoj cilj, preden je uporabila prisilni ukrep?  Kakšna so bila ta prizadevanja?

Vsaka zahteva mora vsebovati čim več zgoraj navedenih informacij, vendar bo Komisija obravnavala tudi zahteve, ki vključujejo informacije, ki se nanašajo samo na nekatere od zgoraj navedenih elementov.

Vašo predložitev bomo obdelali in stopili v stik z vami, če bo vaša predložitev zahtevala nadaljnje ukrepanje.

Predložitve na podlagi pozivov Komisije k predložitvi prispevkov v posameznih primerih

V okviru posameznih primerov lahko Evropska komisija – kot je ustrezno – objavi namenske razpise v zvezi s preučitvijo ukrepov tretjih držav (glej člen 4(4)) in v zvezi z ukrepi Unije za odziv (glej člen 13), če potrebujete vaš prispevek. Navodila za predložitev bodo na voljo v posebnem obvestilu za posamezno zadevo.

Druga stališča

Podjetja Unije in drugi zasebni deležniki, na katere vpliva gospodarska prisila, kot je opredeljena v uredbi, se lahko obrnejo na Evropsko komisijo v zvezi s pomočjo v okviru sedanje gospodarske prisile na spletni strani trade-anti-coercion-single-contact-point@ec.europa.eu (glej člen 14).

Pomoč podjetjem Unije in zasebnim deležnikom v okviru sedanje gospodarske prisile se nanaša na možnost Evropske komisije, da posreduje pred tretjo državo ali kako drugače ukrepa v skladu z Uredbo, da bi ustavila gospodarsko prisilo.

Za vsa druga vprašanja v zvezi z instrumentom za odvračanje od prisilnih ukrepov se lahko obrnete neposredno na naslov trade-anti-coercion-single-contact-point@ec.europa.eu

Zaupno obravnavanje

Če je potrebna zaupna obravnava vaše vloge, vas prosimo, da jih obravnavate zaupno na spletni strani trade-anti-coercion-single-contact-point@ec.europa.eu in vas bomo vodili v zvezi z nadaljnjimi koraki varne predložitve.

Vašo predložitev bomo obdelali in stopili v stik z vami, če bo vaša predložitev zahtevala nadaljnje ukrepanje.

Stran o instrumentu za odvračanje od prisilnih ukrepov na spletišču GD za trgovino: Zaščita pred prisilo