Švica
Gospodarske in trgovinske odnose Švice z EU večinoma ureja vrsta dvostranskih sporazumov, pri katerih se je Švica strinjala, da bo v zameno za dostop do dela enotnega trga EU prevzela nekatere vidike zakonodaje EU.
Temelj odnosov med EU in Švico je sporazum o prosti trgovini iz leta 1972.
Da bi bil vaš izdelek upravičen do preferencialne obravnave, mora izpolnjevati pravila o poreklu iz sporazuma. Preverite interaktivnoorodje za samoocenjevanje pravil o poreklu (ROSA)v Moji trgovinski asistent, da ocenite, ali vaš izdelek izpolnjuje pravila o poreklu, in preverite, kako pripraviti pravilne dokumente.
Pravila o poreklu ureja panevro-sredozemska konvencija.
Leta 1999 je bilo podpisanih sedem sektorskih sporazumov, imenovanih „Bilaterals I“. Zajemajo:
- prosto gibanje oseb
- tehnične trgovinske ovire
- javna naročila
- kmetijstvo
- zračni in kopenski promet
- raziskave.
Nadaljnji sklop sektorskih sporazumov, podpisanih leta 2004 („dvostranski sporazumi II“), zajema:
- predelani kmetijski proizvodi
- statistični podatki
- boj proti goljufijam.
EU in Švica sta sklenili več kot 100 dvostranskih sporazumov, ki jih upravlja več kot 20 skupnih odborov. Sporazumi obvezujejo Švico, da prevzame ustrezno zakonodajo EU v zajetih sektorjih.
Švica v zameno za delno vključitev v enotni trg EU plačuje finančni prispevek h gospodarski in socialni koheziji v državah članicah EU, ki so se pridružile po letu 2004.
Trgovinski sporazumi med EU in Švico
- Sporazum o prosti trgovini
- Vzajemno priznavanje v zvezi z ugotavljanjem skladnosti
- Protokol o predelanih kmetijskih proizvodih
- Trgovina s kmetijskimi proizvodi
- Sporazum o vladnih naročilih
- Sporazum o prostem pretoku oseb
Tarifna stopnja, ki se uporablja za vaš izdelek, je na voljo v Moji trgovinski asistent.
EU je glavna trgovinska partnerica Švice, Švica pa je četrta največja trgovinska partnerica EU.
Več o trgovinskih odnosih med EU in Švico.