Pravila o poreklu

Pravila o poreklu, ki se uporabljajo za vsako partnersko državo v okviru različnih sporazumov, niso enaka, čeprav vsa temeljijo na istih konceptih. Tako ima vsak preferencialni režim priložen poseben sklop pravil o poreklu, ki jih je treba pregledati na naslednji način:

• Moj pomočnik za trgovino navaja pravila za posamezne izdelke za izbrani trg
• za pregled posebnosti splošnih načel, določb in veljavnih postopkov preberite več v razdelku o trgih zunaj EU

Preberite več za razlago osnovnih načel.

Postopki v zvezi s poreklom

Dokazilo o poreklu

Dokazilo o poreklu je mednarodni trgovinski dokument, ki potrjuje, da blago, vključeno v pošiljko, izvira iz določene države ali ozemlja. Potrdila o poreklu so priložena carinski uvozni deklaraciji (ali enotni upravni listini, EUL), kadar se predložijo carinskemu organu EU.

Status porekla blaga se lahko dokaže z:

• potrdilo o nepreferencialnem poreklu. Potrjuje, da država porekla blaga ne izpolnjuje pogojev za preferencialno obravnavo – ta potrdila običajno izdajajo trgovinske zbornice.
• potrdilo o preferencialnem poreklu – omogoča, da je blago, uvoženo iz države, ki ni članica EU in s katero ima EU sklenjen preferencialni sporazum, upravičeno do znižanih ali ničelnih dajatev

Ta potrdila morajo izdati carinski organi države izvoznice in jih je treba predložiti ob carinjenju.

Katero vrsto potrdila je treba uporabiti v skladu z vsakim preferencialnim sporazumom: obrazec A (za režim GSP), EUR MED (za nekatere konkretne primere v sistemu PEM) ali 1 EUR (za vse ostale primere).

Druga možnost je, da za pošiljke do 6 000 EUR izvozniki izdajo izjavo na računu ne glede na državo trgovinske partnerice. Za pošiljke nad 6 000 EUR se izjave na računu sprejmejo le, če jih izda tako imenovani pooblaščeni izvoznik.  

Poseben primer izjav na računu je sistem REX:

Sistem REX temelji na načelu samopotrjevanja gospodarskih subjektov, ki sami izdajajo tako imenovane „izjave o poreklu“.

Navedba o poreklu je izjava o poreklu, ki jo registrirani izvoznik doda na račun ali kateri koli drug trgovinski dokument. Besedilo navedbe o poreklu je navedeno v Prilogi 22-07 k izvedbenemu aktu carinskega zakonika Unije (Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 (UL L 343, 29.12.2015) (CELEX 32015R2447).

Da bi bili gospodarski subjekti upravičeni do priprave navedbe o poreklu, jih morajo pristojni organi njihove države porekla registrirati v podatkovni zbirki. Po tej registraciji bo gospodarski subjekt postal „registrirani izvoznik“.

Informacije o podatkih registriranega izvoznika so objavljene na posebnih straneh EU o REX. Na tej strani lahko družbe preverijo veljavnost registracij tistih registriranih izvoznikov, ki predložijo navedbe o poreklu.

Za pošiljke, katerih vrednost je manjša od 6 000 EUR, navedba o poreklu ni obvezna.

Postopno izvajanje sistema REX

Sistem REX postopoma nadomešča sedanji sistem, ki temelji na potrdilih o poreklu, ki jih izdajo vladni organi, in izjavah na računu, ki jih sestavijo gospodarski subjekti.

Prvič in postopoma se uporablja za splošni sistem preferencialov (GSP). Trenutno stanje izvajanja in seznam držav, ki ga uporabljajo, sta na voljo tukaj.

Zavezujoče informacije o poreklu

Če niste prepričani o poreklu svojega blaga ali preprosto želite pravno varnost, lahko zaprosite za odločbo o zavezujočih informacijah o poreklu.

Odločbe ZIPB so zavezujoče za imetnika in carinske organe EU. Veljavna in zavezujoča so po izdaji, če so blago in okoliščine, opisane ob vložitvi zahtevka za odločbo ZIPB, v vseh pogledih enaki.  Običajno veljajo tri leta od datuma izdaje.

Tukaj je seznam organov, pristojnih za izdajo ZIPB v vsaki od 27 držav EU (glej str. 19 v UL C 29, 28.1.2017). Na voljo so tudi dodatne smernice o zavezujočih informacijah o poreklu.