Version: 1.1.0.31 (2021-01-15 15:15)

Priročnik za uvoz blaga

Ali vaše podjetje načrtuje uvoz blaga iz držav zunaj EU? V tem razdelku boste našli informacije o tem, ali je vaše podjetje pripravljeno za uvoz, in opisali različne korake v uvoznem postopku.

4 Koraki kuvozuizdelka

 
 

Ali načrtujete prvi uvoz izdelka v EU?

Preden to storite, preverite, ali je vaše podjetje pripravljeno:

  • Ali je izdelek lahko uspešen na domačem trgu ali v drugih državah EU?
  • Ali vaše podjetje lahko kupi izdelek na tujih trgih zunaj EU? Ali ima dovolj osebja, časa, finančnih in pravnih virov?
  • Ali je vaše podjetje pripravljeno na mednarodno prodajo, izbrati najustreznejše prevozno sredstvo in opraviti carinske postopke?
  • Ali ima vaše podjetje celovit finančni/tržni/poslovni načrt z jasno opredeljenimi cilji v podporo uvozu izdelkov iz držav zunaj EU?
  • Ali ima vaše podjetje konkretno strategijo za uvoz izdelka na vaš trg? Izdelek lahko na primer uvozite neposredno od proizvajalca ali posredno z zaposlitvijo tretje osebe, kot je distributer. Platforme za e-trgovanje lahko podpirajo tudi neposredni in posredni uvoz.
  • Ali je intelektualna lastnina, povezana z vašim proizvodom, po potrebi zaščitena na vašem izvoznem trgu?
  • Ali vaše podjetje lahko analizira in preveri, ali proizvod izpolnjuje zdravstvene, varnostne, tehnične in/ali tržne standarde EU?

Preden nadaljujete, pozorno preučite zgornja vprašanja in o njih razpravljajte v svojem podjetju, da bi se odločili, ali ste pripravljeni trgovati z državami, ki niso članice EU, ali pa jih morate sprejeti, da se na to pripravite.

 

1

Korak 1: Poiščite dobavitelja v tujini

Uvažati blago iz držav zunaj EU, najprej z opredelitvijo morebitnih dobaviteljev izdelka.

  • Gospodarske zbornice vam lahko posredujejo informacije o trgih in poslovnih partnerjih ter vas napotijo na ustrezna poročila.
  • Ponudniki novic v zvezi s trgovino ali agencije za spodbujanje trgovine, ki zajemajo analizo trga in oceno poslovnih priložnosti, so lahko v pomoč. Te institucije pogosto zagotavljajo študije za ključne sektorje.
  • Svetovanje lahko zagotovijo tudi poslovnisvetovalci in ustrezne banke.

Kako izbrati trge dobave?

Preverite morebitne uvozne trge, da ocenite, ali obstaja ponudba vašega izdelka.

Preverite trgovinsko statistiko svojega potencialnega trga dobave.

Kako najti potencialne dobavitelje?

Ko izberete trg ponudbe, preverite morebitne trgovinske partnerje in poslovne stike.

Partnerje in kontaktne osebe lahko najdete na naslovu:

 

2

Preveriti uvozne pogoje in dajatve ter zagotoviti, da je proizvod skladen z zahtevami EU

Uvozni pogoji in uvozne dajatve bodo odvisni od načina uvoza in na vašem trgu dobave.

Kdo lahko uvaža v EU?

  • Običajno morate imeti sedež v EU kot podjetje ali stalna poslovna enota. To vključuje registracijo za namene DDV.
  • Če ne prebivate v EU, potrebujete delovno dovoljenje za opravljanje samostojne gospodarske dejavnosti; poleg tega morate poiskati osebo s sedežem v EU, ki je pripravljena delovati v vašem imenu kot izvoznik (npr. ponudnik logističnih storitev ali carinski zastopnik).

Na splošno se morate registrirati tudi v nacionalnem poslovnem registru. Za več informacij se obrnite na lokalno gospodarsko zbornico. Uvozniki v EU morajo zaprositi za številko EORI. EORI je identifikacijska številka, ki velja po vsej EU.

Nasvet: Registracija EORI lahko traja nekaj časa, zato načrtujete in se prijavite precej vnaprej.

V nekaterih državah EU morajo biti podjetja nad določeno velikostjo vpisana v nacionalni poslovni register.
Za več informacij se pozanimajte na trgu EU ali se pozanimajte pri lokalni trgovinski zbornici.

  • Če niste državljan EU, morate imeti sedež kot podjetje in/ali delovno dovoljenje, ki vam omogoča opravljanje samostojne poslovne dejavnosti.

Katera pravila o uvozu ali trženju se uporabljajo za vaš izdelek, uvožen v EU?

Preverite, ali obstajajo kakršne koli omejitve uvoza v EU ali določeni državi članici.

Uvoz nekaterega občutljivega blaga ali uvoz določenega blaga iz določenih držav se lahko prepove ali omeji. Morda boste potrebovali dovoljenja, licenco ali uradno odobreno obvestilo o uvozu.

Vzbirki podatkovTARIC preverite, ali za vaš izdelek potrebujete uvozno dovoljenje.

Glavne vrste proizvodov, za katere veljajo uvozne omejitve, so:

  • kmetijski proizvodi,
  • zdravila;
  • kemikalije
  • izdelki iz železa in jekla,
  • kulturne dobrine,
  • tekstilni izdelki in oblačila,
  • orožje,
  • ponarejeno ali piratsko blago,
  • nedostojni članki/publikacije/videoposnetki,
  • ogrožene vrste,
  • odpad,
  • nekaterih živih živali in proizvodov, ki vsebujejo živalske snovi,
  • rastline in proizvodi, ki vsebujejo rastlinske snovi.

Za take proizvode preverite, katera pravila se uporabljajo.

Katere uvozne tarife veljajo za vaš izdelek?

  • Uvozne tarife bo morda treba plačati za vaš izdelek ob vstopu v EU. EU je carinska unija, kar pomeni, da je treba na kraju vstopa, kjer se vloži uvozna deklaracija, plačati enotno uvozno tarifo, ne glede na državo članico EU. Proizvod lahko nato kroži na trgu EU brez nadaljnjih carinskih formalnosti.
  • Kdo plačuje tarife, je odvisen od dogovora s prodajalcem, vendar uvozne dajatve pogosto plača uvoznik.

 

Kaj je uvozna tarifa?

Ali lahko moje podjetje izkoristi trgovinski sporazum EU?

Če ima EU sklenjen trgovinski sporazum z državo, iz katere želite uvoziti, se lahko tarife za vaš izdelek znižajo ali celo odpravijo.

  • Te se imenujejo preferencialne tarifne stopnje.
  • preferencialna tarifna stopnja je pogojena s skladnostjo vašega izdelka s pravili o poreklu.
  • Kvote se lahko uporabljajo bodisi na podlagi trgovinskega sporazuma bodisi na podlagi politike EU za kmetijske proizvode za posebno vrsto proizvodov.

Za informacije o posebnih pravilih, ki veljajo za vaš izdelek in trg, se obrnite na My Trade Assistant.

Kdaj potrebujete potrdilo o poreklu?

Pogosto mora vaš dobavitelj predložiti dokazilo o poreklu izdelka v skladu s pravili o poreklu iz sporazuma. To dokazilo je lahko potrdilo o poreklu ali tudi izjava o poreklu, ki jo izda pooblaščeni izvoznik ali registrirani izvoznik (v sistemu REX), ki navede tudi svoje številke dovoljenja ali registracije.

Ali se uporabljajo dodatne dajatve?

  • Možno je, da EU uporablja ukrepe trgovinske zaščite za proizvod, ki se uvaža iz določene države.
  • Najpogosteje uporabljene dajatve so protidampinški ukrepi. Prikazani so v rubriki My Trade Assistant. Carinski organ EU lahko zagotovi informacije o tem, ali se za vaš izdelek uporabljajo dodatne dajatve, kot so protidampinške dajatve.
  • Razlaga različnih vrst ukrepov trgovinske zaščite je navedena v oddelku za blago.
  • Če iščete celovit pregled posebnih ukrepov, ki jih uporablja posamezna država, obiščite oddelek o trgih.

Kateri notranji davki se uporabljajo?

Davek na dodano vrednost (DDV) se uporablja za blago, prodano na trgu EU, in s tem tudi za blago, uvoženo iz držav zunaj EU.DDV se v posameznih državah članicah EU razlikuje in ga običajno plača uvoznik.

  • Stopnja je enaka, kot če bi izdelek kupili na domačem trgu.
  • Podjetja, registrirana za DDV, lahko zahtevajo vračilo uvoznega DDV kot vstopnega davka, tako kot lahko zahtevajo povračilo domačih plačil DDV.
  • Izračun plačila DDV temelji na vrednosti vašega blaga, vaši uvozni dajatvi in trošarinah, če se uporabljajo. Več o DDV in stopnjah držav članic lahko preberete tukaj.
  • Za izbrano blago boste morali plačati trošarine, ki se razlikujejo od države EU do države EU. Ti davki veljajo na primer za:
    • tobačnih izdelkov,
    • alkoholnih pijač,
    • mineralno olje,
    • energenti.

Kako zagotavljate, da je vaš izdelek skladen z zahtevami EU?

Za uvoženo blago veljajo enake zahteve kot za blago, proizvedeno v EU za trg EU.

Katere so zdravstvene, varnostne, okoljske in tehnične zahteve za vaš izdelek in kako jih certificirati?

Večina proizvodov mora izpolnjevati nekatere tehnične in/ali zdravstvene in higienske zahteve. Za to so lahko potrebne različne vrste preskušanja in certificiranja.

To pogosto velja za tehnične zahteve za industrijske proizvode ter zdravstvene in higienske zahteve za živila in kmetijske proizvode.

Pomembno je razlikovati med obveznimi in prostovoljnimi zahtevami.

Skupine proizvodov, za katere se pogosto uporabljajo obvezne zahteve, vključujejo:

  • kemikalije
  • kozmetika,
  • zdravila;
  • kmetijske proizvode, živila in krmo,
  • žive živali,
  • in proizvodi živalskega izvora.

Fitosanitarna spričevala se na primer zahtevajo za uvoz:

  • večina svežega sadja,
  • vrtnine,
  • drugi rastlinski materiali
  • proizvodi, sestavljeni iz proizvodov živalskega izvora.

Oznaka CE pomeni, da je proizvod skladen z zakonodajo EU.

  • Oznaka CE je obvezna za nekatere proizvode, kot so:
    • elektronika,
    • medicinske pripomočke,
    • igrače,
    • električne naprave,
    • gradbeni proizvodi.
  • Oznaka CE se ne uporablja za:
    • živil,
    • motorna vozila,
    • kemikalije
    • kozmetika,
    • farmacevtski izdelki,
    • in biocidi

Vsi imajo svoja posebna pravila. Preberite več o oznaki C inženiringa.

Informacije o posebnih zahtevah, ki veljajo za vaš izdelek, najdete v rubriki My Trade Assistant.

Kakšne so zahteve glede pakiranja in označevanja?

Države članice EU imajo pogosto podrobne zahteve za embalažo in označevanje proizvodov.

Te zahteve so lahko obvezne ali prostovoljne.

  • Obvezne oznake in oznake na potrošniških proizvodih in njihovi embalaži so običajno povezane z javno varnostjo, zdravjem in/ali okoljskimi vprašanji. Zagotovijo lahko informacije, kot so sestavine ali datum uporabe.
  • Prostovoljne oznake so na primer tiste, ki označujejo ekološko pridelavo blaga znaka za okolje na industrijskih proizvodih.

Običajno so za različne industrije pristojne različne agencije, npr. medicinske, električne, živilske in kemijske, ki imajo zelo različne zahteve.

 

3

Pripraviti prodajo in organizirati prevoz

Kakšna je delitev odgovornosti med vami in vašim dobaviteljem?

Zaopredelitev svojih pogodbenih obveznosti lahko uporabite Incoterms®.

Incoterms®

  • Določitev odgovornosti prodajalcev in kupcev za dobavo, zavarovanje in prevoz blaga na podlagi prodajnih pogodb
  • določite, kdo je odgovoren za carinske izvozne formalnosti v EU in formalnosti na vašem izvoznem trgu.

Primeri

„Prosto na krovu“ (FOB): pomeni, da mora vaš dobavitelj plačati vse lokalne stroške:

  • prevoz blaga v pristanišče odpreme
  • stroški natovarjanja
  • postopki carinjenja v državi izvoznici.

Kot kupec ste odgovorni za stroške:

  • prevoz od pristanišča odpreme naprej
  • zavarovanje
  • razkladanje
  • prevoz od pristanišča prihoda do končnega namembnega kraja.

„Stroški, zavarovanje in prevoznina“ (CIF) pomeni, da je vaš dobavitelj odgovoren za lokalne stroške v okviru FOB in:

  • prevoznine
  • zavarovanje

V okviru CIF je dobavitelj odgovoren za vse stroške, dokler izdelki ne prispejo v namembno pristanišče.

 

4

Priprava dokumentov za carinjenje v EU

Katere dokumente je treba pripraviti na carino?

  • Svojemu nacionalnemu carinskemu organu morate predložiti carinsko deklaracijo. O tem pomembnem vprašanju vam lahko svetuje carinski zastopnik.
  • Pred prihodom blaga na prvo mesto vstopa v EU morate predložiti vstopno skupno deklaracijo.
    • Vstopno skupno deklaracijo mora na prvem carinskem uradu vstopa v EU predložiti prevoznik blaga ali v nekaterih primerih uvoznik-prejemnik ali predstavnik prevoznika ali uvoznika.
    • Rok za vložitev vstopne skupne deklaracije je odvisen od načina prevoza blaga. Več.
  • EU ima skupni obrazec uvozne deklaracije za vse države EU, ki se imenuje enotna upravna listina (EUL). Več.
    • Glede na vrsto blaga lahko dodatni dokumenti, ki jih je treba predložiti carinskim organom, vključujejo:
    • trgovinski račun,
    • prevozne listine,
    • potrdila o poreklu,
    • uvozna dovoljenja,
    • rezultate preskusov in druga potrdila,
    • spričevala o inšpekcijskem pregledu (kot so zdravstvena, veterinarska spričevala ali veterinarska spričevala).

Carinjenje lahko vloži uvoznik ali carinski zastopnik, ki ga uvoznik imenuje za opravljanje vseh carinskih formalnosti, ki jih zahteva carinska zakonodaja EU.

Za več informacij o dokumentih in postopkih se obrnite na nacionalni carinski organ, trgovinsko zbornico ali agencijo za pospeševanje trgovine.Več.

Kaj se zgodi, ko blago prispe na mejo?

  • Blago se da v začasno hrambo pod carinskim nadzorom (največ 90 dni) do carinjenja.
    • Blago se lahko carini na podlagi predloženih dokumentov ali
    • Vaše blago se lahko izbere za preverjanje dokumentov in lahko se od vas zahteva, da predložite dodatne dokumente, preden se blago lahko carini, ali
    • Vaše blago se lahko izbere tudi za dokument ali fizični pregled.

Ali se lahko izdelek po carinjenju prodaja kjer koli v EU?

Ko carinski organi izdelek carinijo, ima ta enak status kot proizvod EU in se lahko prosto giblje po EU ter se lahko prodaja kjer koli na trgu EU.

  • Vse države EU uporabljajo enako tarifo za blago, uvoženo iz držav zunaj EU.
  • Enaka pravila veljajo za uvoz, ne glede na to, v kateri državi EU vstopi na trg EU.

Kje lahko najdete več informacij?

Kontrolni seznam: 4 Koraki za uvoz izdelka

Korak 1: Poiščite dobavitelja v tujini

  • Oceniti potencialne zainteresirane države in primerjati konkurenčnost potencialnih dobaviteljev (npr. primerjava cen, vključno s stroški, povezanimi z uvozom, kot so tarife in stroški prevoza).
  • Opredelite poslovne partnerje/dobavitelje.
  • Opredelite agencijo/institucijo/partnerja za podporo pri formalnostih uvoznih postopkov (na primer za pripravo pogodb, plačilne pogoje, kreditno sposobnost dobavitelja).

Korak 2: Oceniti uvozne pogoje in dajatve ter zagotoviti, da je proizvod skladen z zahtevami EU

  • Pridobite registracijsko in identifikacijsko številko gospodarskega subjekta (evidentsko številko EORI) (uporabite precej vnaprej).
  • Preverite, da se uvozne omejitve ne uporabljajo.
  • Preverite, ali je EU sklenila trgovinski sporazum z državo, iz katere želite uvoziti.
  • Če je vaš izdelek v skladu z ustreznimi pravili o poreklu, in opredelite veljavno (preferencialno) tarifno stopnjo.
  • Ocenite, ali se uporabljajo druge dajatve (npr. trgovinska zaščita) ali notranji davki.
  • Opredelitev zdravstvenih, varnostnih, okoljskih in tehničnih zahtev v EU.
  • Zagotovi, da je proizvod skladen z zahtevami in da lahko dobavitelj zagotovi potrebno certificiranje.
  • Preveriti pravila o pakiranju in označevanju v EU.
  • Oceni, ali se zahteva potrdilo o poreklu, ki ga mora predložiti izvoznik, in katera vrsta potrdila se predloži glede na to, ali med EU in državo porekla blaga obstaja trgovinski sporazum ali dogovor ali ne.

Korak 3: Pripraviti prodajo in organizirati prevoz

  • Pripraviti in podpisati pogodbo z dobaviteljem, vključno s sporazumom o tem, kdo je odgovoren za kaj, in organizirati prevozni postopek.
  • Usklajevanje s potencialnimi institucijami, ki podpirajo proces.

Korak 4: Priprava dokumentov za carinjenje na meji

  • V primeru dvomov se obrnite na svojega zastopnika za nasvet
  • Zagotoviti razpoložljivost vstopne skupne deklaracije
  • Priprava dodatnih dokumentov za carinjenje pri uvozu (trgovinski račun, prevozne listine, potrdilo o poreklu (kot so obrazec A, Eur.1/Eur.Med, sporočilo REX, ki ga izda registrirani izvoznik ali izjava o poreklu, ki jo izda pooblaščeni izvoznik), uvozno dovoljenje, rezultati preskusov, potrdila o kontrolnem pregledu (kot so zdravstvena, veterinarska ali fitosanitarna spričevala)Izpolniti in predložiti uvozno deklaracijo/enotno upravno listino (EUL)
Share this page:

Hitre povezave