Dokumenti in postopki v zvezi s carinjenjem

V tem poglavju boste našli

• dokumente, potrebne za carinjenje v EU;
• informacije o tem, kako pridobiti številko EORI
• različni carinski postopki
• informacije o dokazilih o poreklu kot del carinjenja
• posebne informacije za vsako državo članico EU v zvezi z uvozom

Dokumenti, potrebni za carinjenje v EU

Dokazilo o poreklu

Dokazilo o poreklu je mednarodni trgovinski dokument, ki potrjuje, da blago, vključeno v pošiljko, izvira iz določene države ali ozemlja. Deklarira se z EUL in predloži v carinjenje.

Na splošno se lahko status porekla blaga dokaže z:

• potrdila o nepreferencialnem poreklu, ki potrjujejo, da država porekla blaga ne izpolnjuje pogojev za preferencialno obravnavo. Ta potrdila običajno izdajajo gospodarske zbornice.
• potrdila o preferencialnem poreklu, ki omogočajo, da je blago ob uvozu iz tistih tretjih držav, s katerimi je bil podpisan preferencialni sporazum, upravičeno do znižanih ali ničelnih dajatev.

Takšna potrdila morajo izdati carinski organi države izvoznice in morajo biti predložena ob carinjenju.

• vrsta potrdila, za katero je treba zaprositi, je določena z vsakim preferencialnim sporazumom: Obrazec A (za režim GSP), EUR MED (za nekatere konkretne primere v sistemu PEM) ali 1 EUR (za vse druge primere)

• izjave na računu, ki jih izda izvoznik v državi upravičenki ali partnerski državi. Razlikovati je treba med dvema položajema.
  • za pošiljke do 6 000 EUR lahko izjave na računu izda kateri koli izvoznik v državi upravičenki/partnerski državi
  • za pošiljke, katerih vrednost presega 6 000 EUR, izjave na računu izda samo pooblaščeni izvoznik

Poseben primer izjav na računu je sistem REX.

Predložijo se lahko tudi potrdila o zavezujočih tarifnih informacijah in/ali zavezujočih informacijah o poreklu blaga.

Glej tudi:

• Prenos enotne upravne listine (EUL) (Excelov dokument)
• Več informacij o carinski deklaraciji

Vstopna skupna deklaracija (ENS)

Vstopna skupna deklaracija vsebuje predhodne informacije o tovoru za pošiljke, ki vstopajo v EU. Carinskim organom omogoča izvedbo analize tveganja za varnostne in varstvene namene. Vstopno skupno deklaracijo mora pri prvem carinskem uradu vstopa v EU vložiti prevoznik blaga (prevoznik blaga, čeprav jo lahko v nekaterih primerih vloži uvoznik-prejemnik ali zastopnik prevoznika ali uvoznika), tudi če blago ne bo uvoženo v EU. Uporabljajo se naslednji roki za vložitev vstopne skupne deklaracije glede na način prevoza, ki prevaža blago:

• kontejnerski pomorski tovor: najmanj 24 ur pred začetkom natovarjanja v tujem pristanišču
• razsuti pomorski tovor: vsaj 4 ure pred prihodom
• prevoz po morju na kratkih razdaljah: vsaj 2 uri pred prihodom
• leti na kratke razdalje (manj kot 4 ure): vsaj ob dejanskem času vzleta zrakoplova
• leti na dolge razdalje (4 ure ali več): najmanj 4 ure pred prihodom na prvo letališče na carinskem območju EU
• cestni promet: vsaj 1 uro pred prihodom

Opomba: Vstopna skupna deklaracija zahteva informacije, vključene v dokumente s poreklom iz izvoznika (nakladnica, trgovinski računi itd.). Prepričajte se, da ti dokumenti pravočasno prispejo na stran, ki je odgovorna za vložitev deklaracije. Več informacij o vstopni skupni deklaraciji. Carinski zakonik Unije je v to deklaracijo uvedel več podrobnosti o analizi tveganja. Glej pogosto zastavljena vprašanja o vstopni skupni deklaraciji.

Registracija gospodarskega subjekta (številka EORI)

Registracijska in identifikacijska številka gospodarskega subjekta (EORI) je edinstvena identifikacijska oznaka, ki jo carinski organ v državi EU dodeli vsem gospodarskim subjektom (podjetjem in posameznikom), ki se ukvarjajo z dejavnostmi, zajetimi v carinski zakonodaji EU. Uvoznikom s sedežem zunaj EU bo dodeljena številka EORI, ko bodo prvič vložili:

• carinska deklaracija
• vstopna skupna deklaracija (ENS)
• izstopna skupna deklaracija (EXS)

Gospodarski subjekti uporabljajo to številko v vseh komunikacijah s carinskimi organi EU, pri katerih se zahteva identifikator EU, na primer v carinskih deklaracijah. Že dodeljene številke EORI je mogoče preveriti pri Evropski komisiji. Prikličete lahko organe, ki registrirajo številke EORI v vsaki državi EU.

Glej tudi smernice EORI.

Carinski postopki v EU

Ko blago prispe v carinski urad vstopa v EU, se da v začasno hrambo pod carinskim nadzorom (največ 90 dni), dokler se mu ne dodeli eden od naslednjih carinskih postopkov (ali se ponovno izvozi):

Sprostitev v prosti promet

Namen postopka sprostitve v prosti promet je izpolniti vse uvozne formalnosti, da se blago lahko proda na trgu Unije.

Blago se sprosti v porabo, ko so izpolnjene vse uvozne zahteve:

• Vse veljavne tarifne dajatve in druge dajatve so bile plačane.
• Predložena so bila uvozna dovoljenja za blago, za katero veljajo kvote.
• Predložena so bila vsa veljavna dovoljenja in spričevala (npr. veterinarsko spričevalo za nekatere živali ali živalske proizvode).

Uvoženo blago se vnese v postopek s carinsko deklaracijo. Datum, ko carinski urad v državi EU sprejme to deklaracijo, je tudi datum, ki se po potrebi upošteva pri izračunu zneska uvozne dajatve, davka na dodano vrednost in trošarine.

Posebni postopki

Blago se lahko da v katero koli od naslednjih obdelav:

• tranzit Unije , ki zajema:
  • Zunanji tranzit – neunijsko blago se lahko giblje od ene do druge točke na carinskem območju EU, ne da bi zanj veljale uvozne dajatve, druge dajatve, povezane z uvozom blaga (tj. notranji davki), in ukrepi trgovinske politike. Premik blaga v drugo državo članico EU pomeni, da se postopki carinjenja prenesejo na namembni carinski urad.
  • Notranji tranzit – unijsko blago se lahko giblje od ene do druge točke na carinskem območju EU, ne da bi se spremenil njegov carinski status. To vključuje prevoz blaga prek drugega ozemlja zunaj carinskega območja EU.

• Skladiščenje, ki zajema carinsko skladiščenje in proste cone:
  • Carinsko skladiščenje – neunijsko blago se lahko skladišči v prostorih ali na kateri koli drugi lokaciji, ki jo odobrijo carinski organi, in pod carinskim nadzorom (v nadaljnjem besedilu: carinska skladišča), ne da bi bilo zavezano uvoznim dajatvam, drugim dajatvam v zvezi z uvozom blaga in ukrepom trgovinske politike.
  • Proste cone – države članice lahko dele carinskega območja Unije določijo za proste cone. To so kraji, kjer se blago lahko vnese brez uvoznih dajatev, drugih dajatev (tj. notranjih davkov) in ukrepov trgovinske politike, dokler se mu ne dodeli drug odobren carinski postopek ali se ponovno izvozi. Blago je lahko podvrženo tudi preprostim postopkom, kot sta predelava in prepakiranje.

• Posebna uporaba, ki zajema začasni uvoz in posebno uporabo:
  • Začasni uvoz – neunijsko blago lahko vstopi v EU brez plačila uvoznih dajatev, če je namenjeno ponovnemu izvozu, ne da bi bilo spremenjeno. Najdaljše obdobje začasnega uvoza je dve leti.
  • Posebna uporaba – blago se lahko sprosti v prosti promet z izvzetjem od dajatve ali po znižani stopnji dajatve zaradi njegove posebne uporabe.
• Predelava , ki zajema aktivno in pasivno oplemenitenje:
  • Aktivno oplemenitenje – blago se lahko uvozi v EU, ne da bi zanj veljale dajatve, davki in formalnosti, nato se predela pod carinskim nadzorom in ponovno izvozi. Če se končni proizvodi na koncu ne izvozijo, zanje veljajo veljavne dajatve in formalnosti.
  • Pasivno oplemenitenje – unijsko blago se lahko začasno izvozi s carinskega območja Unije za namene oplemenitenja. Predelano blago se lahko sprosti v prosti promet s popolno ali delno oprostitvijo uvoznih dajatev.

Glej tudi:

• Več informacij o carinskih postopkih
• Splošni scenarij uvoza (evropski carinski informacijski portal)
• Smernice v okviru carinskega zakonika Unije (GD TAXUD)

Uvozne zahteve in organi držav članic

EU ima kot carinska unija koristi od zelo usklajenih uvoznih postopkov. Vendar je med 27 državami članicami še vedno nekaj razlik.

Glej seznam držav članic EU in njihovih glavnih pristojnih organov, ki lahko zagotovijo informacije o uvoznih postopkih, trgovinskih režimih, uvoznih dovoljenjih in pristojnih organih za inšpekcijske preglede posebnih zahtev. Morali bi vam pomagati pri edinstvenih zahtevah za svojo državo. Ti organi vam lahko pomagajo pri vprašanjih, kot so:

• Kje vložiti enotno upravno listino
• Katere proste cone so na voljo za uporabo
• Kako pridobiti uvozna dovoljenja
• Inšpekcijski pregledi živih živali in proizvodov živalskega izvora
• Fitosanitarni pregledi
• Zdravstveni nadzor živil in krme
• Tržni standardi za kmetijske in ribiške proizvode
• Nadzor trgovine s kemikalijami, gnojili in odpadki
• Tehnična standardizacija
• Zahteve glede pakiranja in označevanja

Zakonodaja

• Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku (UL L 269, 10.10.2013) (CELEX 32013R0952)
• Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/341 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s prehodnimi določbami za nekatere določbe carinskega zakonika Unije, kadar zadevni elektronski sistemi še ne delujejo, in o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 (UL L 69, 15.3.2016) (CELEX 32016R0341).