Navodila za uvoz blaga

Preden to storite, preverite, ali je vaše podjetje pripravljeno:

• Ali bi izdelek lahko bil uspešen na vašem domačem trgu ali v drugih državah EU?
• Ali ima vaše podjetje zmogljivost za nakup izdelka na tujih trgih zunaj EU? Ali ima dovolj osebja, časa, finančnih in pravnih virov?
• Ali je vaše podjetje pripravljeno za mednarodno prodajo, izbiro najprimernejšega prevoznega sredstva in uporabo carinskih postopkov?
• Ali ima vaše podjetje celovit finančni/tržni/poslovni načrt z jasno opredeljenimi cilji v podporo uvozu izdelkov iz držav zunaj EU?
• Ali ima vaše podjetje konkretno strategijo za uvoz izdelka na vaš trg? Izdelek lahko na primer uvažate neposredno od proizvajalca ali posredno z zaposlitvijo tretje osebe, takega distributerja. Platforme za e-trgovanje lahko podpirajo tudi neposredni in posredni uvoz.
• Če je ustrezno, ali je intelektualna lastnina, povezana z vašim proizvodom, zaščitena na vašem izvoznem trgu?
• Ali je vaše podjetje sposobno analizirati in preveriti, ali proizvod izpolnjuje zdravstvene, varnostne, tehnične in/ali tržne standarde EU?

Preden nadaljujete, pozorno razmislite o zgornjih vprašanjih in o njih razpravljate v svojem podjetju, da se odločite, ali ste pripravljeni na trgovino z državami, ki niso članice EU, oziroma katere ukrepe morate sprejeti, da se na to pripravite.

 

Uvoz blaga iz držav zunaj EU, najprej z opredelitvijo morebitnih dobaviteljev izdelka.

• Gospodarske zbornice vam lahko posredujejo informacije o trgih in poslovnih partnerjih ter vas napotijo na ustrezna poročila.
• V pomoč so lahko ponudniki novic ali agencije za spodbujanje trgovine, ki zajemajo tržno analizo in oceno poslovnih priložnosti. Te institucije pogosto zagotavljajo študije za ključne sektorje.
• Svetujejo lahko tuditrgovinski svetovalci in ustrezne banke.

Kako izbrati svoje trge dobave?

Preveriti potencialne uvozne trge, da se oceni, ali obstaja dobava vašega izdelka.

Preverite trgovinske statistične podatke o vašem potencialnem trgu ponudbe.

Kako poiskati potencialne dobavitelje?

Ko izberete trg dobave, poiščite potencialne trgovinske partnerje in poslovne stike.

Partnerji in kontaktni podatki so na voljo na:

• trgovinski sejmi, ki so organizirani posebej za kupce in prodajalce. Evropska podjetniška mreža na primer organizira redne dogodke za navezovanje stikov za posamezne sektorje, na katerih sodelujejo tudi podjetja iz držav, ki niso članice EU.
• dogodki ali pomoč, ki jo zagotavljajo gospodarske zbornice pri vzpostavljanju stikov med potencialnimi poslovnimi partnerji.

 

Uvozni pogoji in dajatve bodo odvisni od tega, kako želite uvoziti, in od vašega trga dobave.

Kdo lahko uvaža v EU?

• Običajno morate imeti sedež v EU kot družba ali stalna poslovna enota. To vključuje registracijo za namene DDV.
• Če nimate stalnega prebivališča v EU, morate imeti delovno dovoljenje za opravljanje samostojne gospodarske dejavnosti; poleg tega morate poiskati osebo s sedežem v EU, ki je pripravljena delovati v vašem imenu kot izvoznik (npr. ponudnika logističnih storitev ali carinskega zastopnika).

Na splošno se morate registrirati tudi v nacionalnem poslovnem registru. Več informacij je na voljo pri lokalni gospodarski zbornici. Kot uvoznik iz EU morate zaprositi za številko EORI. EORI je identifikacijska številka, ki velja po vsej EU.

• Pridobite ga lahko pri svojem nacionalnem osrednjem carinskem organu.

Nasvet: Registracija EORI lahko traja nekaj časa, zato se načrtuje in uporablja precej vnaprej.

V nekaterih državah EU morajo biti podjetja nad določeno velikostjo vpisana v nacionalni poslovni register.
Več informacij je na voljo na trgu EU ali se obrnite na lokalno gospodarsko zbornico.

• Če nimate stalnega prebivališča v EU, morate imeti sedež kot podjetje in/ali delovno dovoljenje, ki vam omogoča opravljanje samostojne gospodarske dejavnosti.

Katera pravila za uvoz ali trženje veljajo za vaš uvoženi proizvod v EU?

Preverite, ali obstajajo kakršne koli uvozne omejitve v EU ali posamezni državi članici.

Uvoz nekaterega občutljivega blaga ali uvoz določenega blaga iz določenih držav se lahko prepove ali omeji. Morda boste potrebovali dovoljenja, dovoljenje ali uradno odobreno obvestilo o uvozu.

V podatkovni zbirkiTARIC preverite, ali potrebujete uvozno dovoljenje za svoj izdelek.

Glavne vrste izdelkov, za katere veljajo uvozne omejitve, so:

• kmetijski proizvodi,
• zdravila;
• kemikalije,
• železni in jekleni izdelki;
• kulturne dobrine,
• tekstilnih izdelkov in oblačil,
• orožje,
• ponarejeno ali piratsko blago,
• nedostojni članki/publikacije/videoposnetki,
• ogrožene vrste,
• odpadki,
• nekatere žive živali in proizvode, ki vsebujejo živalske snovi,
• rastline in proizvodi, ki vsebujejo rastlinske snovi.

Za take proizvode preverite, katera pravila se uporabljajo.

Katere uvozne tarife veljajo za vaš izdelek?

• Ob vstopu v EU bo za vaš proizvod morda treba plačati uvozne tarife. EU je carinska unija, kar pomeni, da se enotna uvozna tarifa plača na kraju vnosa, kjer se vloži uvozna deklaracija, ne glede na državo članico EU. Izdelek lahko nato kroži na trgu EU brez nadaljnjih carinskih formalnosti.
• Kdo plačuje tarife, je odvisen od dogovora s prodajalcem, vendar uvozne dajatve pogosto plača uvoznik.

 

Kaj je uvozna tarifa?

Ali ima moje podjetje koristi od trgovinskega sporazuma EU?

Če je EU sklenila trgovinski sporazum z državo, iz katere želite uvoziti, se lahko tarife za vaš izdelek znižajo ali celo odpravijo.

• Te se imenujejo preferencialne tarifne stopnje.
• Preferencialna tarifna stopnja je pogojena s tem, da je vaš izdelek v skladu s pravili o poreklu.
• Kvote se lahko uporabljajo bodisi na podlagi trgovinskega sporazuma bodisi na podlagi politike EU za kmetijske proizvode za določeno vrsto proizvodov.

Več o posebnih pravilih, ki veljajo za vaš izdelek in interesni trg, je na voljo v Moji trgovinski asistentu.

Kdaj potrebujete potrdilo o poreklu?

Pogosto mora vaš dobavitelj predložiti dokazilo o poreklu izdelka v skladu s pravili o poreklu iz sporazuma. To dokazilo je lahko potrdilo o poreklu ali tudi izjava o poreklu, ki jo izda pooblaščeni izvoznik ali registrirani izvoznik (v sistemu REX), ki navede tudi številke dovoljenja ali registracije.

Ali obstajajo dodatne dajatve, ki se uporabljajo?

• Možno je, da EU izvaja ukrepe trgovinske zaščite za proizvod, ki se uvaža iz določene države.
• Najpogosteje uporabljene dajatve so protidampinški ukrepi. Prikazani so v Moji trgovinski asistentu. Carinski organ EU lahko zagotovi informacije o tem, ali se za vaš izdelek uporabljajo dodatne dajatve, kot so protidampinške dajatve.
• Različne vrste ukrepov trgovinske zaščite so pojasnjene v oddelku o blagu.
• Če iščete celovit pregled posebnih ukrepov, ki jih uporablja posamezna država, obiščite razdelek o trgih.

Kateri notranji davki se uporabljajo?

Davek na dodano vrednost (DDV) se uporablja za blago, ki se prodaja na trgu EU, torej tudi za blago, uvoženo iz držav zunaj EU. DDV se v posameznih državah članicah EU razlikuje in ga običajno plača uvoznik.

• Stopnja je enaka, kot če bi izdelek kupili na domačem trgu.
• Podjetja, registrirana za DDV, lahko zahtevajo vračilo uvoznega DDV kot vstopni davek, tako kot lahko zahtevajo vračilo domačih plačil DDV.
• Izračun plačila DDV temelji na vrednosti vašega blaga, vaši uvozni dajatvi in trošarinah, če se uporabljajo. Več o DDV in stopnjah držav članic lahko preberete tukaj.
• Za izbrano blago boste morali plačati trošarine, ki se razlikujejo od države EU do države EU. Ti davki se uporabljajo na primer za:
  • tobačni izdelki,
  • alkoholnih pijač,
  • mineralno olje,
  • energenti.

Kako zagotavljate, da je vaš izdelek skladen z zahtevami EU?

Za uvoženo blago veljajo enake zahteve kot za blago, proizvedeno v EU za trg EU.

Katere so zdravstvene, varnostne, okoljske in tehnične zahteve za vaš izdelek in kako jih certificirati?

Večina proizvodov mora izpolnjevati nekatere tehnične in/ali zdravstvene in higienske zahteve. Ti lahko zahtevajo različne vrste preskušanja in certificiranja.

To pogosto velja za tehnične zahteve za industrijske proizvode ter za zdravstvene in higienske zahteve za živila in kmetijske proizvode.

Pomembno je razlikovati med obveznimi in prostovoljnimi zahtevami.

Skupine izdelkov, za katere se pogosto uporabljajo obvezne zahteve, vključujejo:

• kemikalije,
• kozmetični izdelki,
• zdravila;
• kmetijske proizvode, živila in krmo,
• žive živali,
• in živalskih proizvodov.

Fitosanitarna spričevala se na primer zahtevajo za uvoz:

• največ svežega sadja,
• vrtnine,
• drugi rastlinski materiali
• proizvodi, sestavljeni iz proizvodov živalskega izvora.

Oznaka CE pomeni, da je proizvod skladen z zakonodajo EU.

• Oznaka CE je obvezna za nekatere proizvode, kot so:
  • elektronika,
  • medicinske pripomočke,
  • igrače,
  • električne naprave,
  • gradbeni proizvodi.
• Oznaka CE se ne uporablja za:
  • živil,
  • motorna vozila,
  • kemikalije,
  • kozmetični izdelki,
  • farmacevtski izdelki,
  • in biocidi

Vsi imajo svoja posebna pravila. Preberite si več o oznaki CНE.

Informacije o posebnih zahtevah, ki veljajo za vaš izdelek, so na voljo v Moji trgovinski asistentu.

Kakšne so zahteve za pakiranje in označevanje?

Države članice EU imajo pogosto podrobne zahteve za pakiranje in označevanje izdelkov.

Te zahteve so lahko obvezne ali prostovoljne.

• Obvezne oznake in oznake na potrošniških proizvodih in njihovi embalaži so običajno povezane z javno varnostjo, zdravjem in/ali okoljskimi pomisleki. Zagotovijo lahko informacije, kot so sestavine ali datum uporabe.
• Prostovoljne oznake so na primer tiste, ki označujejo ekološko pridelavo blaga znaka za okolje na industrijskih proizvodih.

Običajno so za različne industrije odgovorne različne agencije, npr. medicinske, električne, živilske in kemične, ki imajo zelo različne zahteve.

 

Kako si delite obveznosti med vami in vašim dobaviteljem?

Zaopredelitev pogodbenih obveznosti lahko uporabite Incoterms^®.

Incoterms^® 

• določitev odgovornosti prodajalcev in kupcev za dostavo, zavarovanje in prevoz blaga na podlagi prodajnih pogodb
• določite, kdo je odgovoren za carinske izvozne formalnosti v EU in formalnosti na vašem izvoznem trgu.

 

Katere dokumente je treba pripraviti za carino?

• Nacionalnemu carinskemu organu morate predložiti carinsko deklaracijo. V zvezi s tem pomembnim vprašanjem vam lahko svetuje carinski zastopnik.
• Pred prihodom blaga na prvi vstopni točki v EU morate predložiti vstopno skupno deklaracijo.
  • Vstopno skupno deklaracijo bi moral na prvem carinskem uradu vstopa v EU predložiti prevoznik blaga ali v nekaterih primerih uvoznik-prejemnik ali predstavnik prevoznika ali uvoznika.
  • Rok za vložitev vstopne skupne deklaracije je odvisen od načina prevoza blaga. Več.
• EU ima skupni obrazec uvozne deklaracije za vse države EU, ki se imenuje enotna upravna listina. Več.
  • Glede na vrsto blaga lahko dodatni dokumenti, ki se predložijo carinskim organom, vključujejo:
  • trgovinski račun,
  • prevozne listine,
  • potrdila o poreklu,
  • uvozna dovoljenja,
  • rezultate preskusov in druga potrdila,
  • potrdila o inšpekcijskem pregledu (kot so zdravstvena, veterinarska ali fitosanitarna spričevala).

Carinjenje lahko vloži uvoznik ali carinski zastopnik, ki je oseba, ki jo uvoznik imenuje za opravljanje vseh carinskih formalnosti, ki jih zahteva carinska zakonodaja EU.

Za več informacij o dokumentih in postopkih se obrnite na nacionalni carinski organ, gospodarsko zbornico ali agencijo za pospeševanje trgovine. Več.

Kaj se zgodi, ko vaše blago prispe na mejo?

• So dani v začasno hrambo pod carinskim nadzorom (največ 90 dni), dokler niso ocarinjeni.
  • Blago se lahko carini na podlagi predloženih dokumentov ali
  • Vaše blago se lahko izbere za preverjanje dokumentov, od vas pa se lahko zahteva, da pred carinjenjem blaga predložite dodatne dokumente, ali
  • Vaše blago se lahko izbere tudi za dokument ali fizični pregled.

Ali se lahko vaš izdelek po carinjenju prodaja kjer koli v EU?

Ko carinski organi carinijo proizvod, ima enak status kot proizvod EU in ga je mogoče prosto krožiti znotraj EU ter prodajati kjer koli na trgu EU.

• Vse države EU uporabljajo enako tarifo za blago, uvoženo iz držav zunaj EU.
• Enaka pravila veljajo za uvoz ne glede na državo EU, prek katere vstopi na trg EU.

Kje lahko najdete več informacij?

• gospodarske zbornice
• Evropska podjetniška mreža
• carinski uradi
• ministrstva ali regulativni organi v vaši ciljni državi
• smernice o izbranih trgovinskih sporazumih

Korak 1: Poiščite dobavitelja v tujini

• Oceniti potencialne zainteresirane države in primerjati konkurenčnost potencialnih dobaviteljev (npr. primerjava cen, vključno s stroški, povezanimi z uvozom, kot so tarife in stroški prevoza).
• Opredelitev poslovnih partnerjev/dobaviteljev.
• Opredelitev agencije/institucije/partnerja za podporo pri formalnostih uvoznih postopkov (na primer za pripravo pogodb, plačilnih pogojev, kreditne sposobnosti dobavitelja).

Drugi korak Oceniti uvozne pogoje in dajatve ter zagotoviti, da proizvod izpolnjuje zahteve EU

• Pridobitev registracijske in identifikacijske številke gospodarskega subjekta (EORI) (prijavi se precej vnaprej).
• Preverite, ali se ne uporabljajo uvozne omejitve.
• Preverite, ali je EU sklenila trgovinski sporazum z državo, iz katere želite uvoziti.
• oceni, če je vaš izdelek skladen z ustreznimi pravili o poreklu, in opredelite veljavno (preferencialno) tarifno stopnjo.
• Oceniti, ali se uporabljajo druge dajatve (npr. trgovinska zaščita) ali notranji davki.
• Opredelitev zdravstvenih, varnostnih, okoljskih in tehničnih zahtev v EU.
• Zagotovi, da proizvod izpolnjuje zahteve, dobavitelj pa lahko zagotovi potrebno certificiranje.
• Preverite pravila o pakiranju in označevanju v EU.
• Oceniti, ali se zahteva potrdilo o poreklu, ki ga mora izvoznik predložiti, in katero vrsto potrdila je treba predložiti glede na to, ali med EU in državo porekla blaga obstaja trgovinski sporazum ali ne.

Tretji korak: Priprava prodaje in organizacija prevoza

• Pripraviti in podpisati pogodbo z dobaviteljem, vključno s sporazumom o tem, kdo je odgovoren za kaj, in organizirati postopek prevoza.
• Usklajevanje s potencialnimi institucijami, ki podpirajo proces.

Četrti korak: Priprava dokumentov za carinjenje na meji

• V primeru dvomov stopite v stik s carinskim zastopnikom za nasvet
• Zagotovitev razpoložljivosti vstopne skupne deklaracije
• Priprava dodatnih dokumentov za carinjenje pri uvozu (trgovinski račun, prevozne listine, potrdilo o poreklu (kot je obrazec A, Eur.1/Eur.Med, sporočilo REX, ki ga izda registrirani izvoznik, ali izjava o poreklu, ki jo izda pooblaščeni izvoznik), uvozno dovoljenje, rezultati testov, potrdila o pregledu (kot so zdravstvena, veterinarska ali fitosanitarna spričevala)Izpolniti in predložiti uvozno deklaracijo/enotno upravno listino (EUL)