Priročnik za uvoz blaga

Preden to storite, preverite, ali je vaše podjetje pripravljeno:

• Ali bi bil izdelek lahko uspešen na domačem trgu ali v drugih državah EU?
• Ali je vaše podjetje sposobno kupiti izdelek na tujih trgih zunaj EU? Ali ima dovolj osebja, časa, finančnih in pravnih virov?
• Ali je vaše podjetje pripravljeno na mednarodno prodajo, izbiro najustreznejšega prevoznega sredstva in carinske postopke?
• Ali ima vaše podjetje celovit finančni/trženjski/poslovni načrt z jasno opredeljenimi cilji v podporo uvozu izdelkov iz držav zunaj EU?
• Ali ima vaše podjetje konkretno strategijo za uvoz izdelka na vaš trg? Na primer, izdelek lahko uvozite neposredno od proizvajalca ali posredno z zaposlitvijo tretje osebe, takšnega distributerja. Platforme za e-trgovanje lahko podpirajo tudi neposredni in posredni uvoz.
• Če je ustrezno, ali je intelektualna lastnina, povezana z vašim izdelkom, zaščitena na vašem izvoznem trgu?
• Ali je vaše podjetje sposobno analizirati in preveriti, ali je proizvod skladen z zdravstvenimi, varnostnimi, tehničnimi in/ali tržnimi standardi EU?

Preden nadaljujete, natančno razmislite o zgornjih vprašanjih in se o njih pogovorite v svojem podjetju, da se odločite, ali ste pripravljeni na trgovanje z državami, ki niso članice EU, ali katere ukrepe morate sprejeti, da se pripravite na trgovanje.

 

Za uvoz blaga iz držav zunaj EU najprej poiščite morebitne dobavitelje izdelka.

• Trgovinske zbornice vam lahko posredujejo informacije o trgih in poslovnih partnerjih ter vas usmerijo na ustrezna poročila.
• V pomoč so lahko posebni ponudniki novic o trgovini ali agencije za spodbujanje trgovine, ki zajemajo analizo trga in oceno poslovnih priložnosti. Te institucije pogosto zagotavljajo študije za ključne sektorje.
• Svetovanje lahko zagotovijo tudi trgovinski svetovalci in ustrezne banke.

Kako izbrati nabavne trge?

Preglejte potencialne uvozne trge, da ocenite, ali obstaja ponudba vašega izdelka.

Preverite trgovinsko statistiko vašega potencialnega trga dobave.

Kako najti potencialne dobavitelje?

Ko izberete trg dobave, poiščite potencialne trgovinske partnerje in poslovne stike.

Partnerje in kontakte lahko najdete na:

• sejmi, ki so organizirani posebej za srečanja kupcev in prodajalcev. Mreža Enterprise Europe Network na primer organizira redne dogodke za navezovanje stikov za določene sektorje, na katerih sodelujejo tudi podjetja iz tretjih držav.
• dogodki ali pomoč, ki jo zagotavljajo gospodarske zbornice za vzpostavitev stikov med potencialnimi poslovnimi partnerji.

 

Uvozni pogoji in dajatve bodo odvisni od tega, kako želite uvažati, in od vašega trga dobave.

Kdo lahko uvaža v EU?

• Običajno morate imeti sedež v EU kot podjetje ali stalno poslovno enoto. To vključuje tudi registracijo za namene DDV.
• Če ste rezident tretje države, morate imeti delovno dovoljenje za opravljanje neodvisne gospodarske dejavnosti; poleg tega morate najti osebo s sedežem v EU, ki je pripravljena delovati v vašem imenu kot izvoznik (npr. ponudnik logističnih storitev ali carinski zastopnik).

Na splošno se morate registrirati tudi v nacionalnem poslovnem registru. Za več informacij se obrnite na lokalno gospodarsko zbornico. Kot uvoznik EU morate zaprositi za številko EORI. EORI  je identifikacijska številka, ki velja po vsej EU.

• Dobite ga lahko pri osrednjem nacionalnem carinskem organu.

Nasvet: Registracija EORI lahko traja nekaj časa, zato načrtujte in se prijavite precej vnaprej.

V nekaterih državah EU morajo biti podjetja nad določeno velikostjo vpisana v nacionalni poslovni register.
Za več informacij se obrnite na trg EU ali se obrnite na lokalno gospodarsko zbornico.

• Če niste rezident EU, morate biti ustanovljeni kot podjetje in/ali imeti delovno dovoljenje, ki vam omogoča opravljanje neodvisne komercialne dejavnosti.

Katera uvozna ali tržna pravila se uporabljajo za vaš uvoženi proizvod v EU?

Preverite, ali obstajajo kakršne koli uvozne omejitve v EU ali določeni državi članici.

Uvoz nekaterega občutljivega blaga ali uvoz nekaterega blaga iz določenih držav se lahko prepove ali omeji. Morda boste potrebovali dovoljenja, dovoljenje ali predložili uradno odobreno obvestilo o uvozu.

V podatkovni zbirki TARIC  preverite, ali potrebujete uvozno dovoljenje za svoj izdelek.

Glavne vrste izdelkov, za katere veljajo uvozne omejitve, so:

• kmetijski proizvodi,
• zdravila,
• kemikalije,
• izdelki iz železa in jekla,
• kulturne dobrine,
• tekstilni izdelki in oblačila,
• orožje,
• ponarejeno ali piratsko blago,
• neprimerni članki/publikacije/videoposnetki,
• ogrožene vrste,
• odpadki,
• nekatere žive živali in proizvodi, ki vsebujejo živalske snovi,
• rastline in proizvodi, ki vsebujejo rastlinske snovi.

Za takšne izdelke preverite, katera pravila se uporabljajo.

Katere uvozne tarife veljajo za vaš izdelek?

• Za vaš izdelek bo ob vstopu v EU morda treba plačati uvozne tarife. EU je carinska unija, kar pomeni, da je treba enotno uvozno tarifo plačati na kraju vstopa, kjer se vloži uvozna deklaracija, ne glede na državo članico EU. Proizvod lahko nato kroži na trgu EU brez nadaljnjih carinskih formalnosti.
• Kdo plača tarife, je odvisno od dogovora s prodajalcem, vendar pogosto uvozne dajatve plača uvoznik.

 

Kaj je uvozna tarifa?

Ali ima lahko moje podjetje koristi od trgovinskega sporazuma EU?

Če ima EU trgovinski sporazum z državo, iz katere želite uvažati, se lahko tarife za vaš izdelek znižajo ali celo odpravijo.

• Te se imenujejo preferencialne tarifne stopnje.
• Preferencialna tarifna stopnja je pogojena s skladnostjo vašega izdelka s pravili o poreklu.
• Kvote se lahko uporabljajo bodisi na podlagi trgovinskega sporazuma bodisi na podlagi politike EU za kmetijske proizvode za določeno vrsto proizvodov.

Če želite izvedeti več o posebnih pravilih, ki veljajo za vaš izdelek in trg, ki vas zanima, se obrnite na My Trade Assistant.

Kdaj potrebujete potrdilo o poreklu?

Vaš dobavitelj mora pogosto predložiti dokazilo o poreklu izdelka v skladu s pravili o poreklu iz sporazuma. To dokazilo je lahko potrdilo o poreklu ali tudi izjava o poreklu, ki jo izda pooblaščeni izvoznik ali registrirani izvoznik (v sistemu REX), ki navede tudi svoje številke pooblastila ali registracije.

Ali obstajajo kakršne koli dodatne dajatve, ki se uporabljajo?

• Možno je, da EU uporablja ukrepe trgovinske zaščite za proizvod, ki se uvaža iz določene države.
• Najpogosteje uporabljene dajatve so protidampinški ukrepi. Ti so prikazani v Moj trgovinski pomočnik. Carinski organ EU lahko zagotovi informacije o tem, ali se za vaš izdelek uporabljajo dodatne dajatve, kot so protidampinške dajatve.
• Razlaga različnih vrst ukrepov trgovinske zaščite je navedena v oddelku o blagu.
• Če iščete celovit pregled posebnih ukrepov, ki jih uporablja posamezna država, obiščite oddelek o trgih.

Kateri notranji davki veljajo?

Davek na dodano vrednost (DDV) se uporablja za blago, ki se prodaja na trgu EU, torej tudi za blago, uvoženo iz držav zunaj EU. DDV se v posameznih državah članicah EU razlikuje in ga običajno plača uvoznik.

• Cena je enaka, kot če bi izdelek kupili na domačem trgu.
• Podjetja, registrirana za DDV, lahko zahtevajo vračilo uvoznega DDV kot vstopnega davka, tako kot lahko zahtevajo vračilo domačih plačil DDV.
• Izračun vaših plačil DDV temelji na vrednosti vašega blaga, vaši uvozni dajatvi in trošarinah, če se uporabljajo. Več o DDV in stopnjah v državah članicah si lahko preberete tukaj.
• Za izbrano blago boste morali plačati trošarine, ki se razlikujejo od države do države EU. Ti davki se uporabljajo na primer za:
  • tobačnih izdelkov,
  • alkoholne pijače,
  • mineralno olje,
  • energetskih proizvodov.

Kako zagotavljate, da vaš izdelek izpolnjuje zahteve EU?

Za vaše uvoženo blago veljajo enake zahteve kot za blago, proizvedeno v EU za trg EU.

Kakšne so zdravstvene, varnostne, okoljske in tehnične zahteve za vaš izdelek in kako jih certificirati?

Večina proizvodov mora izpolnjevati nekatere tehnične in/ali zdravstvene in higienske zahteve. To lahko zahteva različne vrste testiranja in certificiranja.

To pogosto velja za tehnične zahteve za industrijske proizvode ter zdravstvene in higienske zahteve za živila in kmetijske proizvode.

Pomembno je razlikovati med obveznimi in prostovoljnimi zahtevami.

Skupine proizvodov, za katere se pogosto uporabljajo obvezne zahteve, vključujejo:

• kemikalije,
• kozmetični izdelki,
• zdravila,
• kmetijskih proizvodov, živil in krme,
• žive živali,
• živalskih proizvodov.

Fitosanitarna spričevala se na primer zahtevajo za uvoz:

• večina svežega sadja,
• zelenjava,
• drugi rastlinski materiali
• proizvodov, sestavljenih iz živalskih proizvodov.

Oznaka CE pomeni, da je proizvod skladen z zakonodajo EU.

• Oznaka CE je obvezna za nekatere izdelke, kot so:
  • elektronika,
  • medicinskih pripomočkov,
  • igrače,
  • električne naprave,
  • gradbenih proizvodov.
• Oznaka CE se ne uporablja za:
  • živila,
  • motorna vozila,
  • kemikalije,
  • kozmetični izdelki,
  • farmacevtski izdelki,
  • in biocidi

Vsi imajo svoja posebna pravila. Preberite več o C‌E Marking.

Informacije o posebnih zahtevah, ki veljajo za vaš izdelek, so na voljo v razdelku Moj trgovinski pomočnik.

Kakšne so zahteve glede pakiranja in označevanja?

Države članice EU imajo pogosto podrobne zahteve glede pakiranja in označevanja izdelkov.

Te zahteve so lahko obvezne ali prostovoljne.

• Obvezne oznake in etikete na potrošniških izdelkih in njihovi embalaži so običajno povezane z vprašanji javne varnosti, zdravja in/ali okolja. Zagotovijo lahko informacije, kot so sestavine ali datum uporabe.
• Prostovoljne oznake so na primer oznake, ki označujejo ekološko pridelavo blaga z znakom za okolje za industrijske proizvode.

Običajno obstajajo različne agencije, odgovorne za različne industrije, npr. medicinske, električne, živilske in kemične, ki imajo zelo različne zahteve.

 

Kako se obveznosti delijo med vami in vašim dobaviteljem?

Za ^{določitev svojih pogodbenih obveznosti lahko uporabite Incoterms®.} 

Incoterms® 

• določa odgovornosti prodajalcev in kupcev za  dostavo, zavarovanje in prevoz blaga na podlagi prodajnih pogodb
• določite, kdo je odgovoren za carinske izvozne formalnosti v EU in formalnosti na vašem izvoznem trgu.

 

Katere dokumente je treba pripraviti za carino?

• Predložiti morate carinsko deklaracijo svojemu nacionalnemu carinskemu organu. V zvezi s tem pomembnim vprašanjem vam lahko svetuje carinski zastopnik.
• Pred prihodom blaga na prvi vstopni točki v EU morate predložiti vstopno skupno deklaracijo.
  • Vstopno skupno deklaracijo bi moral na prvem carinskem uradu vstopa v EU predložiti prevoznik blaga ali v nekaterih primerih uvoznik-prejemnik ali zastopnik prevoznika ali uvoznika.
  • Rok za vložitev vstopne skupne deklaracije je odvisen od načina prevoza blaga. Več.
• EU ima skupni obrazec uvozne deklaracije za vse države EU, ki se imenuje enotna upravna listina. Več.
  • Glede na vrsto blaga lahko dodatni dokumenti, ki jih je treba predložiti carinskim organom, vključujejo:
  • trgovinski račun,
  • prevozne listine,
  • potrdila o poreklu,
  • uvozna dovoljenja,
  • rezultate preskusov in druga potrdila,
  • potrdila o inšpekcijskem pregledu (kot so zdravstvena, veterinarska ali fitosanitarna spričevala).

Carinjenje lahko vloži uvoznik ali carinski zastopnik, ki je oseba, ki jo uvoznik imenuje za izpolnjevanje vseh carinskih formalnosti, ki se zahtevajo v skladu s carinsko zakonodajo EU.

Za več informacij o dokumentih in postopkih se obrnite na nacionalni carinski organ, gospodarsko zbornico ali agencijo za spodbujanje trgovine. Več.

Kaj se zgodi, ko blago prispe na mejo?

• Dajejo se v začasno hrambo pod carinskim nadzorom (največ 90 dni), dokler niso ocarinjeni.
  • Vaše blago se lahko carini na podlagi predloženih dokumentov ali
  • Vaše blago se lahko izbere za pregled dokumentov in lahko se od vas zahteva, da predložite dodatne dokumente, preden se blago lahko carini, ali
  • Vaše blago je lahko izbrano tudi za dokument ali fizični pregled.

Ali se lahko vaš izdelek po opravljenem carinjenju prodaja kjer koli v EU?

Ko carinski organi opravijo carinjenje proizvoda, ima ta enak status kot proizvod EU ter se lahko prosto giblje po EU in prodaja kjer koli na trgu EU.

• Vse države EU uporabljajo enako tarifo za blago, uvoženo iz držav zunaj EU.
• Enaka pravila veljajo za uvoz, ne glede na državo EU, prek katere vstopa na trg EU.

Kje lahko najdete več informacij?

• gospodarske zbornice
• Evropska podjetniška mreža
• carinski uradi
• ministrstev ali regulativnih organov v vaši ciljni državi
• smernice o izbranih trgovinskih sporazumih

1. korak: Poiščite dobavitelja v tujini

• Oceniti potencialne interesne države in primerjati konkurenčnost potencialnih dobaviteljev (npr. primerjava cen, vključno s stroški, povezanimi z uvozom, kot so tarife in stroški prevoza).
• Opredelite poslovne partnerje/dobavitelje.
• Navedite agencijo/institucijo/partnerja za podporo pri formalnostih uvoznih postopkov (na primer za pripravo pogodb, plačilnih pogojev, kreditne sposobnosti dobavitelja).

Korak 2: Ocenite uvozne pogoje in dajatve ter zagotovite, da je proizvod skladen z zahtevami EU

• Pridobitev registracijske in identifikacijske številke gospodarskega subjekta (EORI) (vložite zahtevek dovolj zgodaj).
• Preveriti, da se ne uporablja nobena uvozna omejitev.
• Preverite, ali je EU sklenila trgovinski sporazum z državo, iz katere želite uvažati.
• če je vaš izdelek skladen z ustreznimi pravili o poreklu in določa veljavno (preferencialno) tarifno stopnjo.
• Ocenite, ali se uporabljajo druge dajatve (npr. trgovinska zaščita) ali notranji davki.
• Opredelitev zdravstvenih, varnostnih, okoljskih in tehničnih zahtev v EU.
• Zagotovite, da je izdelek skladen z zahtevami in da lahko dobavitelj zagotovi potrebno certificiranje.
• Preverite pravila o pakiranju in označevanju v EU.
• Oceniti, ali se zahteva potrdilo o poreklu, ki ga mora predložiti izvoznik, in kakšno vrsto potrdila je treba predložiti glede na to, ali med EU in državo porekla blaga obstaja trgovinski sporazum ali dogovor ali ne.

3. korak: Pripravite prodajo in organizirajte prevoz

• Pripraviti in podpisati pogodbo z dobaviteljem, vključno z dogovorom o tem, kdo je za kaj odgovoren, ter organizirati prevozni postopek.
• Usklajevanje s potencialnimi institucijami, ki podpirajo proces.

4. korak: Pripravite dokumente za carinjenje na meji

• Obrnite se na carinskega zastopnika za nasvet v primeru dvomov
• Zagotovitev razpoložljivosti vstopne skupne deklaracije
• Priprava dodatnih dokumentov za carinjenje pri uvozu (trgovinski račun, prevozne listine, potrdilo o poreklu (kot so obrazec A, Eur.1/Eur.Med, sporočilo REX, ki ga izda registrirani izvoznik, ali izjava o poreklu, ki jo izda pooblaščeni izvoznik), uvozno dovoljenje, rezultati testov, potrdila o inšpekcijskem pregledu (kot so zdravstvena, veterinarska ali fitosanitarna potrdila) Izpolnite in predložite uvozno deklaracijo/enotno upravno listino (EUL)