Navodila za uvoz blaga

Preden to storite, preverite, ali je vaše podjetje pripravljeno:

• Ali bi lahko bil proizvod uspešen na vašem domačem trgu ali v drugih državah EU?
• Ali lahko vaše podjetje izdelek kupi na tujih trgih zunaj EU? Ali ima dovolj osebja, časa, finančnih in pravnih sredstev?
• Ali je vaše podjetje pripravljeno izvajati mednarodno prodajo, izbrati najustreznejše prevozno sredstvo in opraviti carinske postopke?
• Ali ima vaše podjetje celovit finančni/tržni/poslovni načrt z jasno opredeljenimi cilji v podporo uvozu proizvodov iz držav zunaj EU?
• Ali ima vaše podjetje konkretno strategijo za uvoz izdelka na vaš trg? Izdelek lahko na primer uvažate neposredno od proizvajalca ali posredno z zaposlitvijo tretje osebe, kot je distributer. Platforme za e-trgovanje lahko podpirajo tudi neposredni in posredni uvoz.
• Če je ustrezno, ali je intelektualna lastnina, povezana z vašim izdelkom, zaščitena na vašem izvoznem trgu?
• Ali lahko vaše podjetje analizira in preveri, ali proizvod izpolnjuje zdravstvene, varnostne, tehnične in/ali tržne standarde EU?

Preden nadaljujete, pozorno preučite zgornja vprašanja in o njih razpravljate v svojem podjetju, da se odločite, ali ste pripravljeni trgovati z državami, ki niso članice EU, ali pa se morate pripraviti na to.

 

Uvoz blaga iz držav zunaj EU, najprej z opredelitvijo morebitnih dobaviteljev izdelka.

• Gospodarske zbornice vam lahko zagotovijo informacije o trgih in poslovnih partnerjih ter vas napotijo na ustrezna poročila.
• V pomoč so lahko ponudniki novic, specifični za trgovino, ali agencije za spodbujanje trgovine, ki zajemajo analizo trga in oceno poslovnih priložnosti. Te institucije pogosto zagotavljajo študije za ključne sektorje.
• Svetovanje lahko zagotovijo tudi poslovnisvetovalci in ustrezne banke.

Kako izbrati svoje trge ponudbe?

Preveri morebitne uvozne trge, da oceni, ali obstaja dobava vašega izdelka.

Preverite trgovinsko statistiko potencialnega trga ponudbe.

Kako poiskati potencialne dobavitelje?

Ko izberete trg ponudbe, preverite morebitne trgovinske partnerje in poslovne stike.

Partnerji in kontakti so na voljo na naslovu:

• sejmi, organizirani posebej za kupce in prodajalce. Evropska podjetniška mreža na primer organizira redne dogodke za navezovanje stikov za posamezne sektorje, v katerih sodelujejo tudi podjetja iz tretjih držav.
• dogodki ali pomoč, ki jo zagotavljajo gospodarske zbornice za vzpostavitev stikov med potencialnimi poslovnimi partnerji.

 

Uvozni pogoji in dajatve bodo odvisni od načina uvoza in trga dobave.

Kdo lahko uvaža v EU?

• Običajno morate imeti sedež v EU kot podjetje ali stalna poslovna enota. To vključuje registracijo za namene DDV.
• Če nimate stalnega prebivališča v EU, potrebujete delovno dovoljenje za opravljanje samostojne gospodarske dejavnosti; poleg tega morate najti osebo s sedežem v EU, ki je pripravljena delovati v vašem imenu kot izvoznik (npr. ponudnik logističnih storitev ali carinski zastopnik).

Na splošno se morate registrirati tudi v nacionalnem poslovnem registru. Več informacij je na voljo pri lokalni trgovinski zbornici. Kot uvoznik v EU morate zaprositi za številko EORI. EORI je identifikacijska številka, ki velja po vsej EU.

• To lahko dobite pri svojem nacionalnem osrednjem carinskem organu.

Nasvet: Registracija EORI lahko traja nekaj časa, zato jo je treba načrtovati in vložiti precej vnaprej.

V nekaterih državah EU morajo biti podjetja nad določeno velikostjo vpisana v nacionalni poslovni register.
Več informacij je na voljo na trgu EU ali pri lokalni trgovinski zbornici.

• Če nimate stalnega prebivališča v EU, morate imeti sedež kot podjetje in/ali delovno dovoljenje, ki vam omogoča opravljanje samostojne gospodarske dejavnosti.

Katera pravila o uvozu ali trženju veljajo za vaš uvoženi proizvod v EU?

Preverite, ali obstajajo kakršne koli uvozne omejitve v EU ali v določeni državi članici.

Uvoz nekaterega občutljivega blaga ali uvoz določenega blaga iz določenih držav se lahko prepove ali omeji. Morda potrebujete dovoljenja, dovoljenje ali predložite uradno odobreno obvestilo o uvozu.

V podatkovni zbirkiTARIC preverite, ali potrebujete uvozno dovoljenje za svoj izdelek.

Glavne vrste proizvodov, za katere veljajo uvozne omejitve, so:

• kmetijskih proizvodov,
• zdravila;
• kemikalije,
• izdelki iz železa in jekla,
• kulturne dobrine,
• tekstilni izdelki in oblačila,
• orožje,
• ponarejeno ali piratsko blago,
• nedostojni članki/publikacije/videoposnetki,
• ogrožene vrste,
• odpadki,
• nekaterih živih živali in proizvodov, ki vsebujejo živalske snovi,
• rastline in proizvodi, ki vsebujejo rastlinske snovi.

Za take proizvode preverite, katera pravila se uporabljajo.

Katere uvozne tarife veljajo za vaš izdelek?

• Za vaš izdelek bo morda treba ob vstopu v EU plačati uvozne tarife. EU je carinska unija, kar pomeni, da je treba enotno uvozno tarifo plačati v kraju vstopa, kjer se vloži uvozna deklaracija, ne glede na državo članico EU. Proizvod lahko nato kroži na trgu EU brez nadaljnjih carinskih formalnosti.
• Kdo plača tarife, je odvisen od dogovora s prodajalcem, vendar uvoznik pogosto plača uvozne dajatve.

 

Kaj je uvozna tarifa?

Ali lahko moje podjetje izkoristi trgovinski sporazum EU?

Če je EU sklenila trgovinski sporazum z državo, iz katere želite uvažati, se lahko tarife za vaš izdelek znižajo ali celo odpravijo.

• Te se imenujejo preferencialne tarifne stopnje.
• Preferencialna tarifna stopnja je pogojena s tem, da je vaš izdelek v skladu s pravili o poreklu.
• Kvote se lahko uporabljajo bodisi na podlagi trgovinskega sporazuma bodisi na podlagi politike EU za kmetijske proizvode, tj. določene vrste proizvodov.

Za več informacij o posebnih pravilih, ki veljajo za vaš izdelek in interesni trg, obiščite Mojega trgovinskega pomočnika.

Kdaj potrebujete potrdilo o poreklu?

Dobavitelj mora pogosto predložiti dokazilo o poreklu izdelka v skladu s pravili o poreklu iz sporazuma. To dokazilo je lahko potrdilo o poreklu ali tudi izjava o poreklu, ki jo izda pooblaščeni izvoznik ali registrirani izvoznik (v sistemu REX), ki navede tudi številke pooblastila ali registracije.

Ali obstajajo dodatne dajatve, ki se uporabljajo?

• Možno je, da EU uporablja ukrepe trgovinske zaščite za proizvod, uvožen iz določene države.
• Najpogosteje uporabljene dajatve so protidampinški ukrepi. Te so prikazane v rubriki Moj trgovinski pomočnik. Carinski organ EU lahko zagotovi informacije o tem, ali za vaš izdelek veljajo dodatne dajatve, kot so protidampinške dajatve.
• Razlaga različnih vrst ukrepov trgovinske zaščite je na voljo v oddelku o blagu.
• Če iščete celovit pregled posebnih ukrepov, ki jih izvaja posamezna država, obiščite razdelek o trgih.

Kateri notranji davki se uporabljajo?

Davek na dodano vrednost (DDV) se uporablja za blago, ki se prodaja na trgu EU, torej tudi za blago, uvoženo iz držav zunaj EU. DDV se med državami članicami EU razlikuje in ga običajno plača uvoznik.

• Stopnja je enaka, kot če bi izdelek kupili na domačem trgu.
• Podjetja, registrirana za DDV, lahko zahtevajo vračilo DDV pri uvozu kot vstopni davek, tako kot lahko zahtevajo vračilo domačih plačil DDV.
• Izračun vaših plačil DDV temelji na vrednosti vašega blaga, vaši uvozni dajatvi in trošarinah, če se uporabljajo. Več o DDV in stopnjah držav članic lahko preberete tukaj.
• Za izbrano blago boste morali plačati trošarine, ki se med državami EU razlikujejo. Ti davki se na primer uporabljajo za:
  • tobačnih izdelkov,
  • alkoholnih pijač,
  • mineralno olje,
  • energenti.

Kako zagotavljate, da je vaš izdelek skladen z zahtevami EU?

Za uvoženo blago veljajo enake zahteve kot za blago, proizvedeno v EU za trg EU.

Katere so zdravstvene, varnostne, okoljske in tehnične zahteve za vaš izdelek in kako jih certificirati?

Večina proizvodov mora izpolnjevati določene tehnične in/ali zdravstvene in higienske zahteve. To lahko zahteva različne vrste preskušanja in certificiranja.

To pogosto velja za tehnične zahteve za industrijske proizvode ter za zdravstvene in higienske zahteve za živila in kmetijske proizvode.

Pomembno je razlikovati med obveznimi in prostovoljnimi zahtevami.

Skupine izdelkov, za katere se pogosto uporabljajo obvezne zahteve, vključujejo:

• kemikalije,
• kozmetični izdelki,
• zdravila;
• kmetijske proizvode, živila in krmo,
• žive živali,
• in proizvodi živalskega izvora.

Fitosanitarna spričevala se na primer zahtevajo za uvoz:

• največ svežih sadežev,
• vrtnine,
• drugi rastlinski materiali
• proizvodi, sestavljeni iz proizvodov živalskega izvora.

Oznaka CE pomeni, da je proizvod skladen z zakonodajo EU.

• Oznaka CE je obvezna za nekatere izdelke, kot so:
  • elektronika,
  • medicinske pripomočke,
  • igrače,
  • električne naprave,
  • gradbeni proizvodi.
• Oznaka CE se ne uporablja za:
  • živil,
  • motorna vozila,
  • kemikalije,
  • kozmetični izdelki,
  • farmacevtski izdelki,
  • in biocidov

Vsi imajo svoja posebna pravila. Preberite več o označevanju z oznako CлE.

Informacije o posebnih zahtevah, ki veljajo za vaš izdelek, so na voljo v Moji trgovinski pomočnik.

Katere so zahteve za pakiranje in označevanje?

Države članice EU imajo pogosto podrobne zahteve za embalažo in označevanje izdelkov.

Te zahteve so lahko obvezne ali prostovoljne.

• Obvezne oznake in nalepke na potrošniških proizvodih in njihovi embalaži so običajno povezane z javno varnostjo, zdravjem in/ali okoljem. Zagotovijo lahko informacije, kot so sestavine ali datum uporabe.
• Prostovoljne oznake so na primer tiste, ki označujejo ekološko pridelavo blaga z znakom za okolje na industrijskih proizvodih.

Običajno obstajajo različne agencije, pristojne za različne industrije, npr. medicinske, električne, živilske in kemične, ki imajo zelo različne zahteve.

 

Kako si odgovornost delite z dobaviteljem?

Zaopredelitev svojih pogodbenih obveznosti lahko uporabite Incoterms^®.

Incoterms^® 

• določa odgovornosti prodajalcev in kupcev za dobavo, zavarovanje in prevoz blaga na podlagi prodajnih pogodb.
• določite, kdo je odgovoren za carinske izvozne formalnosti v EU in formalnosti na vašem izvoznem trgu.

 

Katere dokumente je treba pripraviti na carino?

• Carinskemu organu morate predložiti carinsko deklaracijo. O tem pomembnem vprašanju vam lahko svetuje carinski zastopnik.
• Pred prihodom blaga na prvo vstopno točko v EU morate predložiti vstopno skupno deklaracijo.
  • Vstopno skupno deklaracijo bi moral pri prvem carinskem uradu vstopa v EU predložiti prevoznik blaga, v nekaterih primerih uvoznik-prejemnik ali predstavnik prevoznika ali uvoznika.
  • Rok za vložitev vstopne skupne deklaracije je odvisen od načina prevoza blaga. Več.
• EU ima skupni obrazec uvozne deklaracije za vse države EU, ki se imenuje enotna upravna listina. Več.
  • Glede na vrsto blaga lahko dodatni dokumenti, ki jih je treba predložiti carinskim organom, vključujejo:
  • trgovinski račun,
  • prevozne listine,
  • potrdila o poreklu,
  • uvozna dovoljenja,
  • rezultati preskusov in druga potrdila,
  • potrdila o inšpekcijskem pregledu (kot so zdravstvena, veterinarska ali fitosanitarna spričevala).

Carinjenje lahko vloži uvoznik ali carinski zastopnik, ki je oseba, ki jo uvoznik imenuje za opravljanje vseh carinskih formalnosti, ki jih zahteva carinska zakonodaja EU.

Za več informacij o dokumentih in postopkih se obrnite na nacionalni carinski organ, gospodarsko zbornico ali agencijo za spodbujanje trgovine. Več.

Kaj se zgodi, ko vaše blago prispe na mejo?

• So dani v začasno hrambo pod carinskim nadzorom (največ 90 dni), dokler niso ocarinjeni.
  • Blago se lahko carini na podlagi predloženih dokumentov ali
  • Vaše blago se lahko izbere za pregled dokumentov in od vas se lahko zahteva, da predložite dodatne dokumente, preden se lahko blago carini, ali
  • Vaše blago se lahko izbere tudi za dokument ali fizični pregled.

Ali se lahko vaš izdelek po carinjenju prodaja kjer koli v EU?

Če so carinski organi ocarinili izdelek, ima enak status kot izdelek EU ter se lahko prosto kroži po EU in prodaja kjer koli na trgu EU.

• Vse države EU uporabljajo enako tarifo za blago, uvoženo iz držav zunaj EU.
• Enaka pravila veljajo za uvoz, ne glede na državo EU, prek katere vstopi na trg EU.

Kje lahko najdete več informacij?

• gospodarske zbornice
• Evropska podjetniška mreža
• carinski uradi
• ministrstva ali regulativni organi v vaši ciljni državi
• vodniki o izbranih trgovinskih sporazumih

Korak 1: Poiščite dobavitelja v tujini

• Oceni morebitne zainteresirane države in primerja konkurenčnost potencialnih dobaviteljev (npr. primerjava cen, vključno s stroški, povezanimi z uvozom, kot so tarife in stroški prevoza).
• Opredelitev poslovnih partnerjev/dobaviteljev.
• Opredeliti agencijo/institucijo/partnerja za podporo pri formalnostih uvoznih postopkov (na primer za pripravo pogodb, plačilnih pogojev, kreditne sposobnosti dobavitelja).

Drugi korak Oceniti uvozne pogoje in dajatve ter zagotoviti, da proizvod izpolnjuje zahteve EU

• Pridobitev registracijske in identifikacijske številke gospodarskega subjekta (v nadaljnjem besedilu: EORI) (prijavite precej vnaprej).
• Preverite, ali se uvozna omejitev ne uporablja.
• Preverite, ali je EU sklenila trgovinski sporazum z državo, iz katere želite uvoziti.
• oceni, ali je izdelek v skladu z ustreznimi pravili o poreklu, in opredeli veljavno (preferencialno) tarifno stopnjo.
• Ocenite, ali se uporabljajo druge dajatve (npr. trgovinska zaščita) ali notranji davki.
• Opredelitev zdravstvenih, varnostnih, okoljskih in tehničnih zahtev v EU.
• Zagotovi, da je izdelek skladen z zahtevami in da lahko dobavitelj zagotovi potrebno certificiranje.
• Preverite pravila o pakiranju in označevanju v EU.
• Oceni, ali se zahteva potrdilo o poreklu, ki ga mora izvoznik zagotoviti, in kakšna vrsta potrdila se predloži glede na to, ali obstaja trgovinski sporazum ali dogovor, ki se uporablja med EU in državo porekla blaga.

Tretji korak: Pripraviti prodajo in organizirati prevoz

• Pripraviti in podpisati pogodbo z dobaviteljem, vključno z dogovorom o tem, kdo je odgovoren za kaj, ter organizirati prevozni postopek.
• Usklajevanje s potencialnimi institucijami, ki podpirajo proces.

Korak 4: Priprava dokumentov za carinjenje na meji

• Stopite v stik s carinskim zastopnikom za nasvet v primeru dvoma
• Zagotovitev razpoložljivosti vstopne skupne deklaracije
• Pripraviti dodatne dokumente za carinjenje pri uvozu (trgovski račun, prevozne listine, potrdilo o poreklu (kot so obrazec A, Eur.1/Eur.Med, sporočilo REX, ki ga izda registrirani izvoznik, ali izjava o poreklu, ki jo izda pooblaščeni izvoznik), uvozno dovoljenje, rezultati preskusov, potrdila o pregledu (kot so zdravstvena, veterinarska ali fitosanitarna potrdila)Izpolniti in predložiti uvozno deklaracijo/enotno upravno listino (EUL).