Zavarovanje tovora

Ta oddelek vsebuje podrobne informacije o zavarovanju za različne vrste prevoza.

Pri mednarodnem trgovanju je zavarovanje pomemben vidik prevoza blaga. Blago je izpostavljeno skupnim in nenormalnim tveganjem. Skupna tveganja so povezana z ravnanjem, skladiščenjem, natovarjanjem ali prevažanjem tovora, medtem ko lahko redka tveganja vključujejo izgrede, stavke, terorizem itd.

Razmisliti morate o sklenitvi zavarovanja za vaše blago, ki ga običajno ponujajo nacionalne izvozno-uvozne banke. Zavarovalna dokumentacija je pomembna za carinjenje blaga, s katerim se trguje. V naslednjem oddelku je več podrobnosti o različnih vrstah zavarovalnih dokumentov glede na vrsto prevoza, ki ga uporabljate za trgovanje.

 

Zavarovanje v tovornem prometu je sporazum, s katerim se zavarovani proizvodi prevzamejo (zavarovani) v primeru škode, ki jo povzroči tveganje, ki ga zajema politika. Račun za carinjenje je potreben šele, ko se ustrezni podatki ne pojavijo na trgovinskem računu.

Obstaja razlika med zavarovanjem prevoza blaga in zavarovanjem odgovornosti prevoznika. Kar zadeva transportno zavarovanje, so krita tveganja, fiksno nadomestilo in odškodnina (zavarovanje) pogodbe do izvozne družbe ali posamezne družbe.

Nasprotno pa je zavarovanje odgovornosti prevoznika določeno z različnimi predpisi. Odškodnino je glede na prevozno sredstvo omejeno s težo in vrednostjo blaga. Prevoznik se navede le, če se prevoznik ni mogel izogniti odgovornosti.

Standardni obseg odgovornosti prevoznika je določen v naslednjih mednarodnih konvencijah.

Cestni tovorni promet

Mednarodni cestni prevoz blaga ureja Konvencija o pogodbi o mednarodnem cestnem prevozu blaga (Konvencija CMR), podpisana v Ženevi leta 1956.

V skladu s to konvencijo cestni prevoznik ni odgovoren za izgube ali poškodbe blaga, če dokaže, da izhajajo iz

  • lastna (-e) napaka (-i) blaga (-e) blaga
  • Višja sila (nepredvidene okoliščine)
  • napaka, ki jo povzroči nakladalnik ali prejemnik

Uredba Evropske unije ne ureja odškodnin za cestni tovor.

Prevozniki v železniškem prometu

Mednarodni železniški prevoz blaga ureja Konvencija o mednarodnem železniškem prevozu blaga (Konvencija CIM), podpisana v Bernu leta 1980.

Prevozniki v železniškem prometu niso odgovorni za izgube ali poškodbe blaga, če lahko dokažejo, da so nastali iz

  • lastna (-e) napaka (-i) blaga (-e) blaga
  • višja sila
  • napaka, ki jo povzroči nakladalnik ali prejemnik

Trenutno ni uredbe Evropske unije o nadomestilu. Odškodnina (odškodnina) je običajno omejena na najvišji znesek na bruto kilogram izgubljene ali poškodovane. Vendar v večini primerov podjetja verjetno ne bodo prejela ničesar, kar bi se približalo vrednosti njihovega blaga.

Ladjarska družba

Mednarodna konvencija iz leta 1968 o delovnem mestu, ki je bolje poznana kot „Haaški pravilnik“ ali „Bruseljska konvencija“, določa odgovornost prevoznikov pri prevozu mednarodnega blaga.

Ladjarska družba ni odgovorna za izgube ali poškodbe blaga, če dokaže, da so nastale iz

  • lastne napake blaga in izguba teže blaga med prevozom
  • navtična napaka posadke
  • požar
  • ladja, nesposobna za plovbo
  • višja sila
  • stavke ali izprte
  • napaka nakladalnika
  • skrite napake na ladji, ki so bile med natančnim pregledom neopažene
  • poskusi reševanja življenj ali blaga na morju

Trenutno na ravni Evropske unije ni usklajevanja glede odškodnine, ki je običajno omejena na določen znesek na kilogram izgubljenega ali poškodovanega blaga. Ta sistem povzroča enake težave kot pri železniških nesrečah; izvoznik bo verjetno izgubil večji del vrednosti blaga.

Letalski prevoznik

Varšavska konvencija iz leta 1929 in osnutek pogodbe v Montrealu iz leta 1975 določata, da letalski prevozniki niso odgovorni za škodo ali izgubo blaga, če je mogoče dokazati, da:

  • Prevoznik in pridružena podjetja so sprejeli vse potrebne ukrepe, da bi se izognili škodi ali da ni bilo mogoče izvesti previdnostnih ukrepov (višja sila)
  • izgube so nastale zaradi pilotaže ali navigacijske napake
  • oškodovanec je bil vzrok za škodo ali je k njemu prispeval

Ni standarda Evropske unije za odškodnino oškodovanca. Odškodnina je običajno omejena na določen znesek na bruto kilogram poškodovanega ali izgubljenega blaga.

Letalski prevozniki lahko izrazijo posebne zadržke ob prejemu tovora. Ti pridržki bodo zapisani v pogodbi o zračnem prevozu, znani kot letalski tovorni list (ACN), in bodo uporabljeni kot dokazi. Vendar pa letalski prevozniki običajno zavrnejo dvomljive pakete ali tiste, ki ne ustrezajo ACN.

Deli to stran:

Hitre povezave