Sporazumi o gospodarskem partnerstvu

Na kratko

Sporazumi ogospodarskem partnerstvu so trgovinski in razvojni sporazumi, o katerih se pogajajo EU ter afriške, karibske in pacifiške države (AKP). Trge EU odpirajo v celoti in takoj, medtem ko so partnerice AKP v prehodnih obdobjih le delno odprte za uvoz iz EU.

Sporazumi o gospodarskem partnerstvu:

• so proces, ki sega v čas podpisa Sporazuma iz Cotonouja.
• so „prilagojene“ posebnim regionalnim okoliščinam.
• so sporazumi, skladni s STO, vendar presegajo običajne sporazume o prosti trgovini, pri čemer se osredotočajo na razvoj držav AKP, upoštevajo njihove socialno-ekonomske razmere ter vključujejo sodelovanje in pomoč za pomoč državam AKP, da bodo imele koristi od sporazumov.
• zagotoviti možnosti za obsežno trgovinsko sodelovanje na področjih, kot so sanitarne norme in drugi standardi.
• ustanoviti skupne institucije, ki bodo spremljale izvajanje sporazumov in na sodelovalen način obravnavale trgovinska vprašanja.
• so zasnovani kot gonilna sila sprememb, ki bodo pripomogle k zagonu reform in prispevale k dobremu gospodarskemu upravljanju. To bo partnericam AKP pomagalo pritegniti naložbe in spodbuditi njihovo gospodarsko rast.

Države upravičenke

Skupno 32 držav AKP že izvaja sporazume o gospodarskem partnerstvu v sedmih regijah:

• Osrednja Afrika - Kamerun
• Vzhodna in južna Afrika (ESA) – Komori, Madagaskar, Mauritius, Sejšeli in Zimbabve. Sporazum s posebnimi določbami je na voljo tukaj.
• Vzhodnoafriška skupnost
• Južnoafriška razvojna skupnost (SADC) – Bocvana, Esvatini, Lesoto, Mozambik, Namibija, Južna Afrika
• Zahodna Afrika – Slonokoščena obala in Gana
• Karibi – Antigva in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize, Dominika, Dominikanska republika, Grenada, Gvajana, Jamajka, Sveta Lucija, Sveti Vincent, Sveti Kitts in Nevis, Surinam, Trinidad in Tobago. 
• Pacifik – Fidži, Papua Nova Gvineja, Samoa in Salomonovi otoki.

Dve regiji v Afriki – zahodna Afrika in Vzhodnoafriška skupnost (EAC) – še nista zaključili postopkov podpisa, medtem ko so države članice EU in 15 od 16 zahodnoafriških držav ter 2 od 5 držav EAC podpisale te regionalne sporazume o gospodarskem partnerstvu. 

Glej pregled izvajanja sporazumov o gospodarskem partnerstvu v različnih partnerskih državah.

Asimetrične določbe v korist držav AKP

Sporazumi o gospodarskem partnerstvu predvidevajo določbe o asimetriji v korist držav AKP, kot so izključitev občutljivih proizvodov iz liberalizacije, dolga obdobja liberalizacije, prožna pravila o poreklu ter posebni zaščitni ukrepi in ukrepi za kmetijstvo, zanesljivo preskrbo s hrano in zaščito mlade industrije.

• Medtem ko so trgi EU takoj in v celoti odprti, imajo države AKP 15 let časa, da se odprejo uvozu EU (z zaščito občutljivega uvoza), v izjemnih primerih pa do 25 let. Poleg tega bodo proizvajalci 20 % najobčutljivejšega blaga deležni trajne zaščite pred konkurenco.

Tarife

• EU odobri ničelne dajatve in kvote za uvoz iz držav AKP. Dostop do trga EU je stalen, popoln in brezplačen za vse izdelke iz sporazuma o gospodarskem partnerstvu.
• Države AKP postopno odpravljajo dajatve v obdobju 15–25 let. Občutljivi proizvodi, kot so živila, se lahko v celoti izključijo iz liberalizacije. Če se uvoz nekaterega blaga EU v države AKP nenadoma poveča, se uporabijo zaščitni ukrepi, kot so uvozne kvote. Nekateri sporazumi o gospodarskem partnerstvu državam AKP omogočajo uvedbo novih dajatev iz posebnih razlogov, povezanih z razvojem.
• Z iskalno možnostjo My Trade Assistant (Moj trgovinski pomočnik) lahko poiščete natančne informacije o dajatvah in tarifah za določen izdelek, pri čemer upoštevajte njegovo državo porekla in namembno državo. Če ste v dvomih, se obrnite na svoje carinske organe.

Pravila o poreklu

Da bi bil vaš izdelek upravičen do preferencialne obravnave, bo moral izpolnjevati pravila o poreklu iz sporazuma. Preverite interaktivnoorodje za samoocenjevanje pravil o poreklu (ROSA) v aplikaciji My Trade Assistant, da ocenite, ali vaš izdelek izpolnjuje pravila o poreklu, in ugotovite, kako pripraviti pravilne dokumente.

Prožna pravila o poreklu državam AKP omogočajo izvoz izdelkov s surovinami iz drugih držav, zlasti v ključnih sektorjih - kmetijstvu, ribištvu ter tekstilu in oblačilih. Tekstilni izdelek lahko na primer vstopi v EU brez dajatev, če je vsaj ena faza njegove proizvodnje, kot je tkanje ali pletenje, potekala v državi podpisnici sporazuma o gospodarskem partnerstvu.

Toleranca

Tolerance, vključene v sporazume o gospodarskem partnerstvu, so milejše od običajnih. Znašajo 15 % cene franko tovarna končnega izdelka namesto 10 %, kot je predvideno v večini sporazumov EU. Za tekstil in oblačila bodo veljala posebna odstopanja.

Kumulacija

Splošne določbe sporazumov o gospodarskem partnerstvu vključujejo naslednje vrste kumulacije:

• Dvostranska kumulacija z EU
• Diagonalna kumulacija in popolna kumulacija s ČDO in državami AKP. Določbe, ki se uporabljajo v različnih sporazumih o gospodarskem partnerstvu, se lahko razlikujejo. Preverite ustrezne določbe za vsak sporazum o gospodarskem partnerstvu. V večini izvajanih sporazumov o gospodarskem partnerstvu se bo kumulacija z vsemi državami AKP (kot so opredeljene v vsakem sporazumu o gospodarskem partnerstvu) uporabljala le, če:
  • so države, ki so vključene v pridobitev statusa izdelka s poreklom, sklenile sporazume o upravnem sodelovanju;
  • so vložki in končni izdelki pridobili status blaga s poreklom na podlagi istih pravil o poreklu, kot so pravila, vključena v SGP.
• Kumulacija s sosednjimi državami v razvoju. Materiali s poreklom iz sosednje države v razvoju (ki spada v skladno geografsko enoto), ki ni država AKP, se lahko štejejo za materiale s poreklom iz držav podpisnic SGP, če so vključeni v tam pridobljeni izdelek. Upoštevajte naslednje:
  • Seznam sosednjih držav je priložen vsakemu protokolu.
  • Za uporabo te vrste kumulacije jo morajo zahtevati države podpisnice sporazuma o gospodarskem partnerstvu.
  • V tem primeru so pravila o poreklu, ki se uporabljajo za surovine iz sosednjih držav, določena v vsakem sporazumu o gospodarskem partnerstvu.

Za SADC, ki izvaja SGP in se začasno uporablja od 16. 9. 2016, obstajata še dve drugi vrsti kumulacije, ki nadomeščata določbe v zvezi s kumulacijo s sosednjimi državami v razvoju. To so:

• Kumulacija v zvezi z materiali, za katere velja dajatev prosta obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi (MFN) v Evropski uniji
• Kumulacija v zvezi z materiali s poreklom iz drugih držav, ki so upravičene do preferencialnega dostopa do Evropske unije brez dajatev in kvot

V praksi navedeno državam SADC, ki izvajajo SGP, omogoča kumulacijo porekla za vse materiale, ki jih je mogoče uvoziti v EU z dajatvijo nič (to poteka v okviru preferencialnega režima z EU, vključno z GSP, ali na podlagi načela države z največjimi ugodnostmi). Tako je za države podpisnice sporazuma o gospodarskem partnerstvu vzpostavljena „globalna kumulacija“ za materiale z dajatvijo nič, ne glede na njihovo poreklo.

Neposredni prevoz

Dokazilo o neposrednem prevozu je treba predložiti carinskim organom države uvoznice.

Uporablja se neposredni prevoz med vzhodno- in južnoafriško državo (ESA) ter EU (ali prek ozemlja drugih držav, navedenih v členih o kumulaciji). Izdelki s poreklom se lahko pošiljajo po cevovodih čez ozemlja, ki niso ozemlja države ESA ali EU.

Uporablja se neposredni prevoz med pacifiško državo in EU (ali prek ozemlja drugih držav, navedenih v členih o kumulaciji). Enako načelo velja za prevoz blaga med državami Cariforuma in EU.

Za Južnoafriško razvojno skupnost, ki izvaja SGP, se strožji pogoji določbe o „neposrednem prevozu“ nadomestijo z novim sistemom, imenovanim „nespreminjanje“. Pravilo o nespreminjanju omogoča pretovarjanje, skladiščenje in delitev pošiljk na ozemlju tretjih držav.

Povračilo dajatev

To pomeni, da se nadomestilo lahko zahteva za dajatve, plačane za materiale, ki so bili predhodno uvoženi za nadaljnjo predelavo in nato izvoženi v državo, ki je z EU podpisala sporazum o gospodarskem partnerstvu.

Razmere na plovilih

Ribe, ulovljene na odprtem morju in v izključnih ekonomskih conah držav podpisnic SGP, se lahko štejejo za ribe s poreklom iz države podpisnice SGP samo, če jih ulovijo plovila, ki izpolnjujejo določena merila. Ta merila se nanašajo na kraj registracije plovila, zastavo, pod katero "pluje", in na njegovo lastništvo.

Upoštevajte, da v skladu s pravili EPA o poreklu ni posebnih zahtev glede državljanstva posadke, poveljnikov ali častnikov. Te zahteve, ki so bile v prvotnem Sporazumu iz Cotonouja, so bile zdaj odpravljene, da bi se olajšalo dodeljevanje porekla ribam, ki jih ulovijo države podpisnice sporazuma o gospodarskem partnerstvu.

Zaradi določb o kumulaciji lahko te pogoje izpolnijo različne države podpisnice SGP.

Pravila o poreklu za določene izdelke

Pravila za posamezne izdelke so vključena v Prilogo II k vsakemu protokolu. Kljub temu so za nekatere sporazume o gospodarskem partnerstvu nekatera manj stroga pravila vključena v Prilogo 2A.

• Pravila o poreklu sadja EPA
• Pravila o poreklu za ribolov v okviru SGP
• Pravila o poreklu Eterična olja EPA
• Pravila o poreklu obrti EPA
• Pravila o poreklu gumi EPA
• Pravila o poreklu kakava EPA
• Pravila o poreklu oblačila EPA
• Pravila o poreklu Električna oprema EPA
• Pravila o poreklu usnje EPA
• Pravila o poreklu mesa iz držav podpisnic sporazuma o gospodarskem partnerstvu
• Pravila o poreklu lesa EPA

Z iskalno možnostjo My Trade Assistant (Moj trgovinski pomočnik) lahko poiščete pravila, ki veljajo za vaš izdelek glede na njegovo državo porekla in namembno državo.

Odstopanja

Poleg teh določb so bila v okviru različnih sporazumov o gospodarskem partnerstvu odobrena odstopanja od posebnega pravila za proizvod. Na primer, sporazum o gospodarskem partnerstvu s Cariforumom je odobril odstopanje Dominikanski republiki (glej sporazum o gospodarskem partnerstvu s Cariforumom za posebna pravila za oblačila),sporazuma o gospodarskem partnerstvu z ESA in Pacifikom sta odobrila odstopanje za tuna v pločevinkah (glej sporazum o gospodarskem partnerstvu z ESA za posebna pravila za tuna v pločevinkah),državam SADC, ki izvajajo sporazum o gospodarskem partnerstvu, pa so bila odobrena odstopanja na več področjih, vključno s tunom in jastogom. (za Namibijo glej posebno pravilo za belega tuna, za Mozambik pa posebno pravilo za kozice in jastoge).

Dokazila o poreklu

• Če želite postati pooblaščeni izvoznik, morate carinskim organom dokazati status porekla vaših izdelkov in vse druge zahteve, ki jih lahko uvedejo.

Carinski organi lahko v primeru zlorabe odvzamejo vaš status pooblaščenega izvoznika. Če želite izvedeti več o postopkih, se obrnite na svoje carinske organe.

• Izdelki s poreklom iz držav podpisnic SGP so upravičeni do preferencialnih stopenj dajatev, če jim je priloženo dokazilo o poreklu. Dokazilo o poreklu ostane veljavno 10 mesecev. To je lahko tudi
  • potrdilo o gibanju blaga EUR.1, ki ga izdajo carinski organi države izvoznice. Izvoznik (ali pooblaščeni zastopnik), ki zaprosi za potrdilo, mora biti pripravljen na zahtevo predložiti dokumente, ki dokazujejo status porekla zadevnih izdelkov, in izpolnjevati druge zahteve Protokola o pravilih o poreklu.
  • izjavo na računu – izda jo kateri koli izvoznik za pošiljke, katerih vrednost je 6 000 EUR ali manj, ali pooblaščeni izvozniki za pošiljke katere koli vrednosti;
• Pri izpolnjevanju izjave na računu morate biti pripravljeni predložiti dokumente, ki dokazujejo status porekla vaših izdelkov in izpolnjujejo druge zahteve Protokola o pravilih o poreklu.

Ustrezni vzorci potrdila o gibanju blaga EUR.1 in izjave na računu so na voljo v vsakem sporazumu SGP kot priloge k protokolu o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja.

Zahteve za izdelke

Tehnična pravila in zahteve

• Seznanite se s tehničnimi zahtevami, pravili in postopki, ki jih mora blago izpolnjevati za uvoz v Evropsko unijo.
• V podatkovni zbirki Trade Assistant poiščite posebna pravila in predpise, ki veljajo za vaš izdelek in njegovo državo porekla. Če si želite ogledati zahteve za vaš izdelek, boste morali najprej identificirati njegovo carinsko oznako. Če ne poznate carinske oznake, jo lahko poiščete z imenom vašega izdelka v vgrajenem iskalniku.

Zdravstvene in varnostne zahteve SPS

• Seznanite se z zdravstvenimi, varnostnimi, sanitarnimi in fitosanitarnimi standardi, ki jih mora blago izpolnjevati za uvoz v Evropsko unijo.
• V podatkovni zbirki Trade Assistant poiščite pravila o zdravju, varnosti in sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih, ki veljajo za vaš izdelek in njegovo državo porekla. Če si želite ogledati zahteve za vaš izdelek, boste morali najprej identificirati njegovo carinsko oznako. Če ne poznate carinske kode, jo lahko poiščete z imenom vašega izdelka z vgrajenim iskalnikom.

Dokumenti in postopki za carinjenje

Postopki za dokazovanje in preverjanje porekla

Za opis načina dokazovanja porekla vaših izdelkov za uveljavljanje preferencialne tarife in pravil v zvezi s preverjanjem porekla s strani carinskih organov glej oddelek o pravilih o poreklu zgoraj.  

Drugi dokumenti

Seznanite se z drugimi dokumenti in postopki carinjenja, ki so potrebni za uvoz v Evropsko unijo.

Intelektualna lastnina in geografske označbe

• Posebne informacije o zakonodaji EU na področju intelektualne lastnine in geografskih označb ter politiki EU na področju pravic intelektualne lastnine do najmanj razvitih držav in držav v razvoju
• Splošne informacije o intelektualni lastnini in geografskih označbah

Trgovina s storitvami

• Specifične informacije o trgu EU za storitve
• Splošne informacije o pravilih, predpisih in olajšavah, ki urejajo trgovino s storitvami

Javna naročila

• Posebne informacije o trgu javnih naročil EU
• Splošne informacije o zakonodaji o javnih naročilih, pravilih in dostopu do različnih trgov

Naložbe

• Podrobnejše informacije o naložbah iz tujine v EU
• Poiščite splošne informacije, ki vam bodo omogočile naložbo v tujini 

Drugo (konkurenca, trgovina in trajnostni razvoj)

Konkurenca

• EU je od leta 2014 ukinila izvozne subvencije za vse proizvode, izvožene v države podpisnice sporazuma o gospodarskem partnerstvu.
• EU je zmanjšala število ukrepov, ki izkrivljajo proizvodnjo in trgovino
• Če je lokalna industrija ogrožena zaradi povečanja uvoza iz Evrope, sporazumi o gospodarskem partnerstvu omogočajo uvedbo ukrepov za zaščito industrijskih sektorjev in mlade industrije.

Trajnostni razvoj

Sporazumi o gospodarskem partnerstvu izrecno temeljijo na „bistvenih in temeljnih“ elementih izSporazuma  iz Cotonouja, tj. človekovih pravicah, demokratičnih načelih, pravni državi in dobrem upravljanju. Sporazumi o gospodarskem partnerstvu tako vsebujejo nekaj najmočnejših izrazov o pravicah in trajnostnem razvoju, ki so na voljo v sporazumih EU.

• „Klavzula o neizvajanju“ pomeni, da se lahko sprejmejo „ustrezni ukrepi“ (kot so določeni v Sporazumu iz Cotonouja), če katera koli pogodbenica ne izpolni svojih obveznosti v zvezi z bistvenimi elementi. To lahko vključuje začasno ukinitev trgovinskih ugodnosti.
• Skupne institucije SGP so zadolžene za spremljanje in ocenjevanje učinka izvajanja SGP na trajnostni razvoj pogodbenic. V skladu s Sporazumom iz Cotonouja imajo civilna družba in poslanci jasno vlogo.

Regionalno povezovanje

Cilj sporazumov o gospodarskem partnerstvu je prispevati k regionalnemu gospodarskemu povezovanju. Regionalne preferenčne klavzule v sporazumih o gospodarskem partnerstvu določajo, da države v isti regiji druga drugi zagotavljajo vsaj enake prednosti kot EU.

Sporazumi o gospodarskem partnerstvu se torej nanašajo tako na trgovino med državami, vključenimi v sporazum o gospodarskem partnerstvu, kot tudi na trgovino z EU.

• EU zagotavlja razvojno pomoč in ukrepe za krepitev trgovinskih zmogljivosti za podporo kmetom iz držav AKP pri izpolnjevanju sanitarnih, fitosanitarnih in drugih kmetijskih standardov.

Krepitev zmogljivosti in tehnična pomoč

EU skupaj z vsakim sporazumom o gospodarskem partnerstvu zagotavlja tehnično pomoč v okviru pomoči za trgovino. To državam pomaga, da prilagodijo svoje carinske postopke in zmanjšajo birokracijo. Za vas to pomeni manj težav pri ravnanju s carino.

Koristne povezave in dokumenti

Oglejte si brošuro Uresničevanje partnerstva v praksi. Sporazumi o gospodarskem partnerstvu med EU ter afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami (AKP)