Trgovinski sporazumi

EU ima trenutno z več kot 40 posameznimi sporazumi z državami in regijami največjo trgovinsko mrežo na svetu. Ti sporazumi olajšujejo trgovino s proizvodi in storitvami med EU in njenimi zunanjimi partnerji.

Na seznam se še vedno dodajajo novi sporazumi, starejši sporazumi pa se pregledujejo in posodabljajo, o njih pa potekajo pogajanja s partnerskimi državami.

Odprave tarif,

Nekateri sporazumi se osredotočajo predvsem na odpravo tarif

  • Pridružitveni sporazumi z osmimi sredozemskimi državami (Alžirijo, Egiptom, Izraelom, Jordanijo, Libanonom, Marokom, palestinskim zasedenim ozemljem in Tunizijo)
  • Sporazuma z Mehiko in Čilom
  • Sporazumi o gospodarskem območju z Islandijo, Lihtenštajnom in Norveško
  • Carinske unije s Türkiyejem, Andoro in San Marinom
  • Stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi s šestimi državami Zahodnega Balkana (Albanija, Bosna in Hercegovina, Kosovo, Črna gora, Severna Makedonija in Srbija), ki vsebujejo dodatne določbe za pripravo na njihovo postopno vključevanje na trg EU
  • Sporazumi s Švico in Ferskimi otoki

Celovitejši dostop do trga

Druge vključujejo veliko širše zaveze glede odprtja trgovine z blagom in storitvami ter glede naložb, javnih naročil, konkurence, subvencij in regulativnih vprašanj.

Namen teh sporazumov je razviti močnejše, na pravilih in vrednotah temelječe trgovinske dogovore z zadevnimi trgovinskimi partnerskimi državami, pri čemer vključujejo posebne določbe o trgovini in trajnostnem razvoju.

Najnovejše imajo tudi posebne določbe za reševanje izzivov, s katerimi se soočajo sodobna gospodarstva in družbe, kot je sporazum o gospodarskem partnerstvu z Japonsko, ki vključuje poglavje o malih in srednjih podjetjih ter posebne določbe o informacijskih in telekomunikacijskih storitvah ter e-trgovanju.

Približevanje zakonodaje

Posebna vrsta sporazumov se osredotoča na zaostritev gospodarskih vezi med EU in njenimi sosedami s približevanjem njihovih regulativnih okvirov zakonodaji EU, zlasti na področjih, povezanih s trgovino. To na primer velja za sporazume z

Razvoj

Druga posebna vrsta sporazumov ima izrecen razvojni cilj. So asimetrični trgovinski sporazumi, v skladu s katerimi afriške, karibske in pacifiške države v 15–20 letih liberalizirajo približno 80 % trgovine, EU pa jim od prvega dne dodeli dostop brez carin in kvot.

Trenutno večina takih sporazumov zajema trgovino z blagom in razvojno sodelovanje. Sporazum o gospodarskem partnerstvu s Karibi vključuje tudi določbe o storitvah, naložbah in drugih temah, povezanih s trgovino.

EU v okviru teh sporazumov zagotavlja znatno pomoč, povezano s trgovino, za podporo partnerskim državam pri izvajanju sporazumov, krepitvi izvozne konkurenčnosti in izgradnji gospodarske infrastrukture. Zadevne države spadajo v afriške, karibske in pacifiške regije.

  • Zahodna Afrika (Gana, Slonokoščena obala)
  • Osrednja Afrika (Kamerun)
  • Vzhodna in južna Afrika (Komori, Madagaskar, Mauritius, Sejšeli in Zimbabve)
  • Južnoafriška razvojna skupnost (Bocvana, Esvatini, Lesoto, Mozambik, Namibija in Južna Afrika)
  • CARIFORUM (Antigua in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize, Dominika, Dominikanska republika, Grenada, Gvajana, Jamajka, St. Kitts in Nevis, St. Lucia, St. Vincent, Surinam ter Trinidad in Tobago)
  • Pacifik (Fidži, Papua Nova Gvineja, Samoa in Salomonovi otoki)
  • Armenija
  • Azerbajdžan
  • Irak
  • Kazahstan
Deli to stran:

Hitre povezave