Trgovinski sporazumi

Na seznam se še vedno dodajajo novi sporazumi, starejši sporazumi pa se pregledujejo in posodabljajo, o njih pa potekajo pogajanja s partnerskimi državami.

Odprave tarif,

Nekateri sporazumi se osredotočajo predvsem na odpravo tarif

• Pridružitveni sporazumi z osmimi sredozemskimi državami (Alžirijo, Egiptom, Izraelom, Jordanijo, Libanonom, Marokom, palestinskim zasedenim ozemljem in Tunizijo)
• Sporazuma z Mehiko in Čilom
• Sporazumi o gospodarskem območju z Islandijo, Lihtenštajnom in Norveško
• Carinske unije s Türkiyejem, Andoro in San Marinom
• Stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi s šestimi državami Zahodnega Balkana (Albanija, Bosna in Hercegovina, Kosovo, Črna gora, Severna Makedonija in Srbija), ki vsebujejo dodatne določbe za pripravo na njihovo postopno vključevanje na trg EU
• Sporazumi s Švico in Ferskimi otoki

Celovitejši dostop do trga

Druge vključujejo veliko širše zaveze glede odprtja trgovine z blagom in storitvami ter glede naložb, javnih naročil, konkurence, subvencij in regulativnih vprašanj.

• Kanada
• Srednja Amerika (Kostarika, Salvador, Gvatemala, Honduras, Nikaragva in Panama)
• Kolumbija, Ekvador in Peru
• Singapur
• Južna Koreja
• Vietnam

Namen teh sporazumov je razviti močnejše, na pravilih in vrednotah temelječe trgovinske dogovore z zadevnimi trgovinskimi partnerskimi državami, pri čemer vključujejo posebne določbe o trgovini in trajnostnem razvoju.

Najnovejše imajo tudi posebne določbe za reševanje izzivov, s katerimi se soočajo sodobna gospodarstva in družbe, kot je sporazum o gospodarskem partnerstvu z Japonsko, ki vključuje poglavje o malih in srednjih podjetjih ter posebne določbe o informacijskih in telekomunikacijskih storitvah ter e-trgovanju.

Približevanje zakonodaje

Posebna vrsta sporazumov se osredotoča na zaostritev gospodarskih vezi med EU in njenimi sosedami s približevanjem njihovih regulativnih okvirov zakonodaji EU, zlasti na področjih, povezanih s trgovino. To na primer velja za sporazume z

• Gruzija
• Moldavija
• Ukrajina

Razvoj

Druga posebna vrsta sporazumov ima izrecen razvojni cilj. So asimetrični trgovinski sporazumi, v skladu s katerimi afriške, karibske in pacifiške države v 15–20 letih liberalizirajo približno 80 % trgovine, EU pa jim od prvega dne dodeli dostop brez carin in kvot.

Trenutno večina takih sporazumov zajema trgovino z blagom in razvojno sodelovanje. Sporazum o gospodarskem partnerstvu s Karibi vključuje tudi določbe o storitvah, naložbah in drugih temah, povezanih s trgovino.

EU v okviru teh sporazumov zagotavlja znatno pomoč, povezano s trgovino, za podporo partnerskim državam pri izvajanju sporazumov, krepitvi izvozne konkurenčnosti in izgradnji gospodarske infrastrukture. Zadevne države spadajo v afriške, karibske in pacifiške regije.

• Zahodna Afrika (Gana, Slonokoščena obala)
• Osrednja Afrika (Kamerun)
• Vzhodna in južna Afrika (Komori, Madagaskar, Mauritius, Sejšeli in Zimbabve)
• Južnoafriška razvojna skupnost (Bocvana, Esvatini, Lesoto, Mozambik, Namibija in Južna Afrika)
• CARIFORUM (Antigua in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize, Dominika, Dominikanska republika, Grenada, Gvajana, Jamajka, St. Kitts in Nevis, St. Lucia, St. Vincent, Surinam ter Trinidad in Tobago)
• Pacifik (Fidži, Papua Nova Gvineja, Samoa in Salomonovi otoki)
• Armenija
• Azerbajdžan
• Irak
• Kazahstan