Trgovinski sporazumi

V mrežo se še naprej dodajajo novi sporazumi, medtem ko se starejši sporazumi pregledujejo, o posodobitvah pa se pogajajo s partnerskimi državami.

Odprava tarif

Nekateri sporazumi se osredotočajo predvsem na odpravo tarif:

• Pridružitveni sporazumi z osmimi sredozemskimi državami (Alžirija, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Maroko, Palestinsko zasedeno ozemlje in Tunizija)
• Sporazumi z Mehiko in Čilom
• Sporazumi o gospodarskem prostoru z Islandijo, Lihtenštajnom in Norveško;
• Carinske unije s Turčijo, Andoro in San Marinom
• Stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi s šestimi državami Zahodnega Balkana (Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovom, Črno goro, Severno Makedonijo in Srbijo), ki vsebujejo dodatne določbe za pripravo na njihovo postopno vključevanje na trg EU
• Sporazumi s Švico in Ferskimi otoki.

Celovitejši dostop do trga

Drugi sporazumi vključujejo veliko širše zaveze o odpiranju trgovine z blagom in storitvami, pa tudi o naložbah, javnih naročilih, konkurenci, subvencijah in regulativnih vprašanjih:

• Kanada
• Srednja Amerika (Kostarika, Salvador, Gvatemala, Honduras, Nikaragva in Panama)
• Kolumbija, Ekvador in Peru
• Singapur
• Južna Koreja
• Vietnam.

Cilj teh sporazumov je razviti močnejše trgovinske režime z zadevnimi trgovinskimi partnerji, ki temeljijo na pravilih in vrednotah, ter vključiti posebne določbe o trgovini in trajnostnem razvoju.

Nedavni sporazumi vsebujejo tudi posebne določbe za reševanje izzivov, s katerimi se soočajo sodobna gospodarstva in družbe, kot je sporazum o gospodarskem partnerstvu z Japonsko, ki vključuje poglavje o malih in srednjih podjetjih ter posebne določbe o informacijskih in telekomunikacijskih storitvah ter e-trgovanju.

Približevanje zakonodaje

Posebna vrsta sporazumov se osredotoča na krepitev gospodarskih vezi med EU in njenimi sosedami s približevanjem njihovih regulativnih okvirov pravu EU, zlasti na področjih, povezanih s trgovino. To na primer velja za sporazume z:

• Gruzija
• Moldavija
• Ukrajina.

Razvoj

Druga posebna vrsta sporazuma ima izrecen razvojni cilj. To so asimetrični trgovinski sporazumi, s katerimi zadevne afriške, karibske in pacifiške države (AKP) liberalizirajo približno 80 % trgovine v obdobju 15 do 20 let, EU pa od prvega dne zagotavlja dostop brez dajatev in kvot.

Večina teh sporazumov zajema trgovino z blagom in razvojno sodelovanje. Sporazum o gospodarskem partnerstvu s Karibi vključuje tudi določbe o storitvah, naložbah in drugih temah, povezanih s trgovino.

V okviru teh sporazumov EU zagotavlja znatno pomoč, povezano s trgovino, da bi partnerskim državam pomagala pri izvajanju sporazumov, krepitvi izvozne konkurenčnosti in razvoju gospodarske infrastrukture. Zadevne države pripadajo skupini AKP:

• Zahodna Afrika (Gana, Slonokoščena obala)
• Osrednja Afrika (Kamerun)
• Vzhodna in južna Afrika (Komori, Madagaskar, Mauritius, Sejšeli in Zimbabve)
• Južnoafriška razvojna skupnost (Bocvana, Esvatini, Lesoto, Mozambik, Namibija in Južna Afrika)
• Cariforum (Antigva in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize, Dominika, Dominikanska republika, Grenada, Gvajana, Jamajka, Sveti Kitts in Nevis, Sveta Lucija, Sveti Vincent, Surinam ter Trinidad in Tobago)
• Pacifik (Fidži, Papua Nova Gvineja, Samoa in Salomonovi otoki).