Zahodni Balkan

Od začetka stabilizacijsko-pridružitvenega procesa je EU postopoma sklenila dvostranske sporazume o prosti trgovini (v nadaljnjem besedilu: stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi) z vsako od partneric z Zahodnega Balkana.

  • Albanija (2009)
  • Severna Makedonija (2004)
  • Črna gora (2010)
  • Srbija (2013)
  • Bosna in Hercegovina (2015)
  • Kosovo* (2016)

* To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.)

 

Stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi so orodja, ki zagotavljajo gospodarski razvoj in politično stabilizacijo držav v regiji ter vzpostavitev tesnega in dolgoročnega povezovanja med EU in Zahodnim Balkanom.Stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi so dejansko pravni instrument za uskladitev s pravnim redom EU in postopno vključevanje na trg EU.

Stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi so vzpostavili območje proste trgovine v prehodnem obdobju, ki se je zdaj končalo za vse države razen Kosova (2026).

Sporazumi predvidevajo odpravo dajatev in netarifnih omejitev za dvostransko trgovino ter zajemajo blago v vseh poglavjih harmoniziranega sistema.Le nekaj izjem, ki se nanašajo na nekatere kmetijske in ribiške proizvode, ni v celoti liberaliziranih in zanje veljajo znižane dajatve in/ali preferencialne količinske koncesije.

 

Pravila o poreklu ureja Vseevropsko-sredozemska konvencija.

Poleg tega sporazumi vključujejo določbe o vprašanjih konkurence, visoki ravni varstva pravic intelektualne lastnine in okrepljenem sodelovanju v carinskih zadevah.Vključujejo tudi dodatna pravila, ki se nanašajo zlasti na javna naročila, približevanje zakonodaje na številnih področjih, vključno s standardizacijo, ter določbe v zvezi s storitvami in ustanavljanjem.

Več

Deli to stran:

Hitre povezave