Zahodni Balkan
Od začetka stabilizacijsko-pridružitvenega procesa je EU postopoma sklenila dvostranske sporazume o prosti trgovini (v nadaljnjem besedilu: stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi) z vsako od partneric z Zahodnega Balkana.
- Albanija (2009)
- Severna Makedonija (2004)
- Črna gora (2010)
- Srbija (2013)
- Bosna in Hercegovina (2015)
- Kosovo* (2016)
* To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.)
Stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi so orodja, ki zagotavljajo gospodarski razvoj in politično stabilizacijo držav v regiji ter vzpostavitev tesnega in dolgoročnega povezovanja med EU in Zahodnim Balkanom.Stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi so dejansko pravni instrument za uskladitev s pravnim redom EU in postopno vključevanje na trg EU.
Stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi so vzpostavili območje proste trgovine v prehodnem obdobju, ki se je zdaj končalo za vse države razen Kosova (2026).
Sporazumi predvidevajo odpravo dajatev in netarifnih omejitev za dvostransko trgovino ter zajemajo blago v vseh poglavjih harmoniziranega sistema.Le nekaj izjem, ki se nanašajo na nekatere kmetijske in ribiške proizvode, ni v celoti liberaliziranih in zanje veljajo znižane dajatve in/ali preferencialne količinske koncesije.
Pravila o poreklu ureja Vseevropsko-sredozemska konvencija.
Poleg tega sporazumi vključujejo določbe o vprašanjih konkurence, visoki ravni varstva pravic intelektualne lastnine in okrepljenem sodelovanju v carinskih zadevah.Vključujejo tudi dodatna pravila, ki se nanašajo zlasti na javna naročila, približevanje zakonodaje na številnih področjih, vključno s standardizacijo, ter določbe v zvezi s storitvami in ustanavljanjem.