Vodnik po sistemu sodišč za naložbe

Če želite izvedeti, ali imate spor, ki spada na področje uporabe zadevnega sporazuma, si oglejte določbe navedenega sporazuma o obsegu zajetih sporov.

Na splošno pride do spora, kadar vlagatelj ene od pogodbenic (matična država) trdi, da je druga pogodbenica (država gostiteljica) kršila sporazum, kar je vplivalo na naložbo vlagatelja v državi gostiteljici in povzročilo izgubo ali škodo.

 

Ustrezne določbe za določitev obsega sporov, ki jih zajemajo sporazumi EU

• Sporazum CETA med EU in Kanado – člen 8.18
• Sporazum o zaščiti naložb med EU in Singapurjem – člen 3(1)
• Sporazum o zaščiti naložb med EU in Vietnamom – člen 3.27
• Naložbe v okviru sporazuma AFA med EU in Čilom – člen 10.24

 

Če imate spor, ga poskusite rešiti sporazumno in, če to ni mogoče, vložite zahtevek za posvetovanje.

V primeru domnevne kršitve bi bilo treba spor v največji možni meri rešiti sporazumno z mehanizmi alternativnega reševanja sporov.

Mehanizmi alternativnega reševanja sporov omogočajo sklenitev sporazuma o poravnavi brez stroškov postopka pred sodiščem. Sporazumi EU vedno spodbujajo sporazumno reševanje sporov, tudi z naslednjimi sredstvi:

• Mediacija
• Pogajanja

Čeprav so te rešitve na voljo tudi po predložitvi zahtevka, je najugodneje, da se jih, kolikor je to mogoče, obravnava pred predložitvijo zahtevka za posvetovanja. Vsaka pogodbenica v sporu spoštuje vse sporazumne rešitve in ravna v skladu z njimi.

 

Ustrezne določbe za iskanje informacij o mehanizmih alternativnega reševanja sporov v okviru sporazumov EU

• Sporazum CETA med EU in Kanado – člena 8.19 in 8.20
• IPA EU-Singapur – člena 3.2 in 3.4
• Sporazum o zaščiti naložb med EU in Vietnamom – člena 3.29 in 3.31
• Naložbe v okviru sporazuma AFA med EU in Čilom – člena 10.25 in 10.26

Če spora ni mogoče rešiti sporazumno, lahko pogodbenica zahteva posvetovanja s pisno zahtevo, ki jo predloži drugi pogodbenici in v kateri opredeli zadevni ukrep in določbe, za katere meni, da jih je država gostiteljica kršila.

 

Zahteva za posvetovanja je bistvena, saj je obvezen korak pred začetkom postopka. To je tudi začetek teka roka za vložitev zahtevka (glej spodaj).

Zahteva mora vsebovati posebne informacije in mora biti predložena v roku, določenem v ustreznem sporazumu.

Pri časovni omejitvi se upošteva zlasti položaj, v katerem bi tožeča stranka najprej zahtevala odškodnino pred domačimi sodišči, preden bi se v skladu z ustreznim sporazumom obrnila na sistem sodišč za naložbe.

 

Ustrezne določbe za iskanje informacij o zahtevah za predložitev zahtevka za posvetovanja v skladu s sporazumi EU

• Sporazum CETA med EU in Kanado – člen 8.19
• IPA EU-Singapur – člen 3.3
• Sporazum o zaščiti naložb med EU in Vietnamom – člen 3.30
• Naložbe v okviru sporazuma AFA med EU in Čilom – člen 10.26

Če že nameravate začeti postopek, morate toženi(-m) stranki(-am) pred koncem faze posvetovanja poslati obvestilo o nameri.

Vsak zadevni sporazum določa, da če spora ni mogoče rešiti v določenem času od predložitve zahteve za posvetovanja, lahko vlagatelj toženi(-m) stranki(-am) pošlje obvestilo o nameri, v katerem pisno navede, da namerava predložiti zahtevek za reševanje spora z ustreznimi informacijami.

 

To obvestilo o nameri je pomembno, saj bo v primeru spora proti EU in njenim državam članicam sprožilo postopek za določitev pravilne tožene stranke.

Če niste bili obveščeni o odločitvi EU, bo tožena stranka EU, v kateri so ukrepi, opredeljeni v obvestilu, izključno ukrepi EU, medtem ko bo tožena stranka država članica, v kateri so ukrepi, opredeljeni v obvestilu, izključno ukrepi te države članice.

 

Ustrezne določbe v okviru sporazumov EU za iskanje informacij o zahtevah za pošiljanje obvestila o nameri, kadar je spor proti EU in njenim državam članicam

• Sporazum CETA med EU in Kanado – člen 8.21
• Sporazum o zaščiti naložb med EU in Singapurjem – člen 3.5
• Sporazum o zaščiti naložb med EU in Vietnamom – člen 3.32
• Naložbe v okviru sporazuma AFA med EU in Čilom – člen 10.27

Če spora ni mogoče rešiti s posvetovanji, lahko zahtevek vložite pri sodišču.

Če stranke spora ne rešijo s posvetovanji, se lahko pri Sodišču za uslužbence vloži zahtevek.

 

Zahtevek je treba predložiti v določenem roku, ki se začne s predložitvijo zahtevka za posvetovanja.

Vložitev zahtevka mora vključevati nekatere elemente, kot so pravila, v skladu s katerimi je spor predložen. 

Če se vlagatelj odloči, da bo sprožil postopek v okviru sistema sodišč za naložbe iz veljavnega sporazuma, mora ob upoštevanju posebnih izjem umakniti ali prekiniti vse obstoječe postopke pred sodiščem v skladu z nacionalnim ali mednarodnim pravom v zvezi z ukrepom, ki domnevno pomeni kršitev iz zahtevka. Prav tako se mora odpovedati svojim pravicam, da začne kakršen koli zahtevek ali postopek pred sodiščem v skladu z nacionalnim ali mednarodnim pravom v zvezi z ukrepom, ki domnevno pomeni kršitev iz zahtevka.

 

Ustrezne določbe za iskanje informacij o zahtevah za vložitev zahtevka in posebnih časovnih okvirih v okviru sporazumov EU

• Sporazum CETA med EU in Kanado – člena 8.22 in 8.23
• IPA EU-Singapur – člena 3.6 in 3.7
• Sporazum o zaščiti naložb med EU in Vietnamom – členi 3.33, 3.34 in 3.35
• Naložbe v okviru sporazuma AFA med EU in Čilom – člena 10.28 in 10.29

Ko bo vaš zahtevek prejet in obravnavan, bo prvostopenjsko sodišče ocenilo zadevo in izdalo začasno odločbo.

Sistem sodišč za naložbe vključuje dvotirni mehanizem s sodiščem prve stopnje, ki bo obravnavalo zadevo in odločilo v skladu z veljavnim pravom.

Kot je pojasnjeno, sistem sodišč za naložbe odstopa od „ad hoc“ narave arbitražnih postopkov, v katerih stranki v sporu izbereta arbitre, ki jih imenujeta sami.

Predsednik Sodišča za uslužbence imenuje sodnike, ki sestavljajo senat Sodišča za uslužbence, ki obravnava zadevo. Trije člani sodišča (razen če je dogovorjen en sam sodnik) bodo izbrani s seznama članov, ki so jih imenovale pogodbenice. Eden je državljan države članice EU, eden je državljan druge pogodbenice in eden je državljan tretje države, ki bo predsedoval senatu sodišča, ki bo obravnaval zadevo.

Sodišče prve stopnje bo lahko obravnavalo predhodne ugovore in predloge za izdajo začasnih odredb.

 

Odločba, ki jo izda Sodišče prve stopnje, je začasna, kar pomeni, da ni zavezujoča (in izvršljiva), če se vloži pritožba. Če pa je od izdaje začasne odločbe preteklo določeno časovno obdobje in se nobena od strank v sporu ni pritožila zoper odločbo, postane začasna odločba dokončna in izvršljiva.

 

Ustrezne določbe v sporazumih EU za iskanje informacij o ustavi sodišča in poteku postopka

• Sporazum CETA med EU in Kanado – členi 8.27, 8.31, 8.32, 8.33, 8.34
• IPA EU-Singapur – členi 3.9, 3.13, 3.14, 3.15, 3.18
• IPA EU-Vietnam – členi 3.38, 3.42, 3.44, 3.45, 3.47, 3.53
• Naložbe AFA EU-Čile – členi 10.33, 10.37, 10.38, 10.41, 10.42, 10.44, 10.53

Zoper začasno odločbo se je mogoče pritožiti pri Pritožbenem sodišču, ki izda končno odločbo.

 

Če stranka v sporu meni, da odločba sodišča prve stopnje vsebuje napake, se lahko pritoži. Pritožbeno sodišče bo pregledalo odločbo in v kratkem času izdalo končno odločbo.

Sistem sodišč za naložbe vključuje dvotirni mehanizem s stalnim pritožbenim organom. Sodniki pritožbenega sodišča, ki obravnavajo zadevo, bodo izbrani s seznama članov, ki jih pogodbenici imenujeta ob začetku veljavnosti sporazuma.

Predsednik pritožbenega sodišča imenuje člane, ki sestavljajo senat pritožbenega sodišča, ki obravnava pritožbo. Pritožbeno sodišče bo obravnavalo zadeve v senatih, ki jih sestavljajo trije člani: eden je državljan države članice EU, eden je državljan druge pogodbenice in eden je državljan tretje države, ki bo predsedoval senatu sodišča, ki bo obravnaval zadevo.

Če Pritožbeno sodišče zavrne pritožbo, postane začasna odločba dokončna.

Če je pritožba utemeljena, Pritožbeno sodišče v celoti ali delno spremeni ali razveljavi pravne ugotovitve in sklepe začasne odločbe. Pritožbeno sodišče lahko samo sprejme končno odločitev ali se odloči, da zadevo vrne v razsojanje Sodišču prve stopnje.

Končna odločba Pritožbenega sodišča ali odločba Sodišča prve stopnje, s katero se zadeva vrne v razsojanje, bo dokončna in zavezujoča.

Ustrezne določbe v sporazumih EU za iskanje informacij o pritožbenem postopku in končni dodelitvi

• Sporazum CETA med EU in Kanado – člena 8.28 in 8.39
• IPA EU-Singapur – člena 3.18, 3.19
• Sporazum o zaščiti naložb med EU in Vietnamom – člena 3.54 in 3.55
• Naložbe v okviru sporazuma AFA med EU in Čilom – člena 10.54 in 10.55

Če ima vlagatelj končno odločbo v svojo korist, lahko začne izvršilni postopek pred domačimi sodišči.

Ko je končna odločba izdana, postane izvršljiva.

Končne odločbe so zavezujoče za stranki v sporu in niso predmet pritožbe, pregleda, razveljavitve, razveljavitve ali katerega koli drugega pravnega sredstva.

Če ima vlagatelj končno in zavezujočo odločbo v svojo korist, lahko začne izvršilni postopek pred domačimi sodišči. Izvršitev odločbe urejajo zakoni o izvrševanju sodb ali odločb, ki veljajo, kadar se zahteva izvršitev.

Ustrezne določbe v sporazumih EU za iskanje informacij o izvrševanju končnih odločb, izdanih v okviru sistema sodišč za naložbe

• Sporazum CETA med EU in Kanado – člen 8.41
• IPA EU-Singapur – člen 3.22
• Sporazum o zaščiti naložb med EU in Vietnamom – člen 3.57
• Naložbe v okviru sporazuma AFA med EU in Čilom – člen 10.56