Na pogosta vprašanja
Razdelek:
Storitve
Pogosto zastavljena vprašanja:

Kakšno dajatev je treba plačati, če se programska oprema, razvita v EU, izvaža v tretjo državo in je tam vgrajena v drug izdelek, npr. avtomobil, ko se ta izdelek nato uvozi v EU?

Običajno se za izdelek, uvožen iz tretjih držav, ne glede na poreklo sestavnih delov takih izdelkov, obračuna dajatev v skladu s kombinirano nomenklaturo EU, razen če je bil tak izdelek v celoti liberaliziran na podlagi sporazuma o prosti trgovini med EU in državo izvoznico. Vendar lahko uvoznik uporabi razpoložljive carinske postopke v EU, da bi se izognil plačilu dajatve za sestavni del, ki je proizveden v EU, vendar je predelan v tretji državi.

Postopek, ki je na voljo za obravnavano situacijo, je pasivno oplemenitenje. To pomeni, da mora podjetje, ki je programsko opremo razvilo ali kupilo v EU (lastnik programske opreme), pridobiti dovoljenje za pasivno oplemenitenje, preden se programska oprema namesti v avtomobil ali njegov del. Družba se mora obrniti na pristojni carinski organ v kraju, kjer se vodijo evidence in dokumentacija lastnika programske opreme, ki carinskemu organu omogočajo sprejetje odločbe (glavna računovodska evidenca za carinske namene) (v eni od 27 držav članic).

Podatki, ki jih je treba izpolniti v dovoljenju, vključujejo navedbo vrednosti programske opreme (komercialna vrednost), ki se nato odšteje od vrednosti uvoženega avtomobilskega dela/dela avtomobila ob uvozu. Vrednost programske opreme bodo njeni proizvodni stroški ali nabavna cena. Dajatev se obračuna na razliko v tej vrednosti (dodana vrednost). Carinski organi določijo obdobje, v katerem bo postopek pasivnega oplemenitenja zaključen, tj. rok, v katerem je treba opraviti uvoz končnega proizvoda.

Uvoznik EU se mora v carinski deklaraciji za sprostitev v prosti promet sklicevati na ustrezno dovoljenje za pasivno oplemenitenje.

Deli to stran:

Hitre povezave