Pravila o poreklu

EU ima s svojimi partnerskimi državami vzpostavljene posebne sporazume ali režime za preferencialne tarife, ki vključujejo tudi posebna pravila o poreklu, da se določi, kdaj se izdelek šteje za izdelek s poreklom iz partnerske države. V teh okoliščinah je izdelek deležen preferencialne tarifne obravnave.

Pravila o poreklu, ki se uporabljajo za vsako partnersko državo v okviru različnih sporazumov, niso enaka, čeprav vsa temeljijo na istih pojmih. Za vsak preferencialni režim je torej priložen poseben sklop pravil o poreklu, ki jih je treba pregledati, kot sledi:

Več informacij je na voljo za razlago temeljnih načel.

Postopki v zvezi s poreklom

Dokazilo o poreklu

Dokazilo o poreklu je mednarodni trgovinski dokument, ki potrjuje, da blago, vključeno v pošiljko, izvira iz določene države ali ozemlja. Potrdila o poreklu so priložena carinski deklaraciji o uvozu (ali enotni upravni listini), če se predložijo carinskemu organu EU.

Status blaga s poreklom se lahko dokaže z:

  • potrdilo o nepreferencialnem poreklu. Potrjuje, da država porekla blaga ni upravičena do preferencialne obravnave – ta potrdila običajno izdajo gospodarske zbornice.
  • potrdilo o preferencialnem poreklu – omogoča, da se za blago uporabljajo znižane ali nične dajatve, kadar je uvoženo iz države, ki ni članica EU, če je EU sklenila preferencialni sporazum z

Ta potrdila morajo izdati carinski organi države izvoznice in se predložijo ob carinjenju.

Katera vrsta certifikata, ki se uporablja, je določena z vsakim preferencialnim sporazumom: Obrazec A (za režim GSP), EUR MED (za nekatere konkretne primere v sistemu PEM) ali 1 EUR (vsi preostali primeri).

Druga možnost je, da lahko izjavo na računu za pošiljke do 6 000 EUR izda ne glede na državo trgovinsko partnerico. Za pošiljke, večje od 6 000 EUR, se izjave na računu sprejmejo le, če jih izda tako imenovani pooblaščeni izvoznik.  

Poseben primer izjav na računu je sistem REX:

Sistem REX temelji na načelu samocertificiranja s strani gospodarskih subjektov, ki sami izdajo tako imenovane „izjave o poreklu“.

Navedba o poreklu je izjava o poreklu, ki jo registrirani izvoznik doda na račun ali drug trgovinski dokument. Besedilo navedbe o poreklu je v Prilogi 22–07 k izvedbenemu aktu carinskega zakonika Unije (Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 (UL L-343, 29.12.2015) ( CELEX 32015R2447).

Da bi lahko gospodarski subjekti sestavili izjavo o poreklu, jih morajo pristojni organi države porekla registrirati v podatkovni zbirki. Po tej registraciji bo gospodarski subjekt postal „registrirani izvoznik“.

Informacije o podatkih registriranega izvoznika so objavljene na posebnih straneh EU o REX. Na tej strani lahko družbe preverijo veljavnost registracij tistih registriranih izvoznikov, ki predložijo navedbe o poreklu.

Upoštevajte, da za pošiljke, katerih vrednost je manjša od 6 000 EUR, navedba o poreklu ni obvezna za registracijo.

Postopno izvajanje sistema REX

Sistem REX postopoma nadomešča sedanji sistem, ki temelji na potrdilih o poreklu, ki jih izdajo vladni organi, in izjavah na računih, ki jih sestavijo gospodarski subjekti.

Prvič in postopoma se je uporabljal za splošni sistem preferencialov (GSP). Trenutno stanje izvajanja in seznam držav, ki ga uporabljajo, je na voljo tukaj.

Zavezujoče informacije o poreklu

Če niste prepričani o poreklu blaga ali preprosto želite pravno varnost, lahko zaprosite za odločbo o zavezujočih informacijah o poreklu blaga.

Odločbe ZIPB so zavezujoče za imetnika in carinske organe EU. So veljavni – in zavezujoči – po izdaji, če so blago in okoliščine, opisane ob vložitvi zahtevka za izdajo odločbe ZIPB, v vseh pogledih enaki.  Običajno veljajo tri leta od datuma izdaje.

Tukaj je seznam organov, pristojnih za izdajanje ZIP v vsaki od 27 držav EU (glej str. 19 v UL C 29, 28.1.2017). Dodatne smernice o zavezujočih informacijah o poreklu so na voljo tukaj.

Deli to stran:

Hitre povezave