Pravila o poreklu
EUje s svojimi partnerskimi državami sklenila posebne sporazume ali ureditve za preferencialne tarife, ki vključujejo tudi posebna pravila o poreklu za določitev, kdaj se izdelek šteje za izdelek s poreklom iz partnerske države. V teh okoliščinah je izdelek deležen preferencialne tarifne obravnave.
Pravila o poreklu, ki se uporabljajo za vsako partnersko državo v okviru različnih sporazumov, niso enaka, čeprav vsa temeljijo na istih konceptih. Zato je vsakemu preferencialnemu režimu priložen poseben sklop pravil o poreklu, ki ga morate preveriti na naslednji način:
- Moj pomočnik za trgovino navaja posebna pravila za izbrani trg
- Za pregled posebnosti splošnih načel, določb in veljavnih postopkov glej razdelek o trgih zunaj EU.
Več o razlagi osnovnih načel.
Postopki glede porekla
Dokazilo o poreklu
Dokazilo o poreklu je mednarodni trgovinski dokument, ki potrjuje, da blago, vključeno v pošiljko, izvira iz določene države ali ozemlja. Potrdila o poreklu so priložena carinski uvozni deklaraciji (ali enotni upravni listini, EUL), ko se predložijo carinskemu organu EU.
Status porekla blaga se lahko dokaže z:
- potrdilo o nepreferencialnem poreklu. Potrjuje, da država porekla blaga ni upravičena do preferencialne obravnave - ta potrdila običajno izdajo trgovinske zbornice.
- potrdilo o preferencialnem poreklu - omogoča, da se za blago, uvoženo iz države, ki ni članica EU in s katero ima EU sklenjen preferencialni sporazum, uporablja znižane ali nične dajatve
Ta potrdila morajo izdati carinski organi države izvoznice in jih je treba predložiti ob carinjenju.
Vrsta potrdila, ki ga je treba uporabiti, je določena z vsakim preferencialnim sporazumom: Obrazec A (za režim GSP), EUR MED (za nekatere konkretne primere v sistemu PEM) ali 1 EUR (vsi preostali primeri).
Druga možnost je, da lahko za pošiljke do 6 000 evrov izvozniki izdajo izjavo na računu ne glede na državo trgovinskega partnerja. Za pošiljke nad 6000 EUR se izjave na računu sprejmejo le, če jih izda tako imenovani pooblaščeni izvoznik.
Poseben primer izjav na računu je sistem REX:
Sistem REX temelji na načelu samopotrjevanja s strani gospodarskih subjektov, ki izdajajo tako imenovane „izjave o poreklu“.
Navedba o poreklu je izjava o poreklu, ki jo registrirani izvoznik doda na račun ali kateri koli drug trgovinski dokument. Besedilo navedbe o poreklu je navedeno v Prilogi 22-07 k IA CZU (Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 (UL L 343, 29.12.2015) (CELEX 32015R2447).
Da bi imeli gospodarski subjekti pravico, da sestavijo izjavo o poreklu, morajo biti registrirani v podatkovni zbirki s strani pristojnih organov države porekla. Po tej registraciji bo gospodarski subjekt postal „registrirani izvoznik“.
Informacije o podatkih registriranih izvoznikov so objavljene na posebnih straneh EU o REX. Na tej strani lahko družbe preverijo veljavnost registracij registriranih izvoznikov, ki predložijo navedbe o poreklu.
Opozoriti je treba, da se za pošiljke, katerih vrednost je manjša od 6000 EUR, navedba o poreklu lahko sestavi brez obveznosti registracije.
Postopno izvajanje sistema REX
Sistem REX postopoma nadomešča sedanji sistem, ki temelji na potrdilih o poreklu, ki jih izdajo vladni organi, in izjavah na računu, ki jih pripravijo gospodarski subjekti.
Najprej se je začel in postopoma uporabljal za splošni sistem preferencialov (GSP). Glej trenutno stanje izvajanja in seznam držav, ki ga uporabljajo.
Zavezujoče informacije o poreklu
Če niste prepričani o poreklu blaga ali želite preprosto pravno varnost, lahko zaprosite za zavezujočo odločbo o informacijah o poreklu.
Odločbe ZIPB so zavezujoče za imetnika in carinske organe EU. So veljavni in zavezujoči po izdaji, če so blago in okoliščine, opisane ob vložitvi zahtevka za odločbo ZIPB, v vseh pogledih enake. Običajno veljajo tri leta od datuma izdaje.
Tukaj je seznam organov, pristojnih za izdajanje ZIP v vsaki od 27 držav EU (glej str. 19 v UL C 29, 28.1.2017). Tukaj so na voljo tudi dodatne smernice o zavezujočih informacijah o poreklu.