Glosar

Izraz, ki se uporablja za izključitev izdelkov s poreklom iz države upravičenke iz splošnega sistema preferencialov (GSP), ko dosežejo raven konkurenčnosti na trgu EU, na katerem za konkuriranje ne potrebujejo več splošnega sistema preferencialov. V nasprotju s prejšnjim GSP, ki je imel posebne „sektorje GSP“, gradacija zdaj temelji na „oddelkih“ skupne carinske tarife. Oddelek (tj. velika skupina izdelkov v določenem sektorju - SCT 21) iz posameznih držav se „diplomira“ (izključeno) iz GSP, kadar ti izdelki presežejo ustrezni prag (57 %, 17,5 % ali 47,2 % glede na vrsto izdelka) uvoza EU v okviru splošnega sistema preferencialov za iste izdelke kot letno povprečje v zadnjih treh letih.

Južnoameriški trgovinski blok, ki je bil leta 1991 ustanovljen s Pogodbo Asunción in Protokol za leto 1994.

Njegovi polnopravni člani so:

• Argentina
• Brazilija
• Paragvaj
• Urugvaj

Tudi Venezuela je polnopravna članica, vendar je bila prekinjena 1. decembra 2016.

Pridružene države

• Bolivija
• Čile
• Kolumbija
• Ekvador
• Gvajana
• Peru
• Surinam

Države opazovalke so Nova Zelandija in Mehika. Skupina je znižala tarife za trgovino med temi državami za do 90 %.

Določba, ki omogoča, da se majhna količina materialov brez porekla, ki se lahko uporabijo pri proizvodnji blaga, ne vpliva na njihov status blaga s poreklom, dokler ne presega določenega praga (običajno določen na približno 10 % ali 15 % cene franko tovarna ali teže blaga, glede na preferencialni trgovinski režim). Če pa pravilo o proizvodu že dovoljuje uporabo odstotka materialov brez porekla, se dovoljeno odstopanje ne more uporabiti za preseganje tega zneska. Pravilo o toleranci je znano tudi kot „de minimis“.

Instrumenti trgovinske zaščite se uporabljajo za ponovno vzpostavitev pravičnosti in enakih konkurenčnih pogojev, kadar uvoz določenega proizvoda iz tretje države vstopi v EU po umetno nizkih cenah, kar škodi evropski proizvodni industriji. Omogočajo dodajanje dodatnih dajatev uvozu v EU v primeru nepoštene trgovine.

Instrumenti trgovinske zaščite se lahko z nizkimi uvoznimi cenami spopadajo le, če so take cene dampinške ali subvencionirane ali če povzročijo oster in nepredviden porast uvoza.
Ukrepi trgovinske zaščite vplivajo le na približno 1 % celotnega obsega uvoza EU.

Zakonodaja EU o trgovinski zaščiti v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije vključuje instrumente za:
• Protidampinški
• protisubvencijski
• zaščitni ukrepi

Proizvod je skladen s pravilom, če vrednost vseh ali določenih materialov brez porekla ne presega določenega odstotka cene franko tovarna končnega izdelka.

Formula za izračun vrednosti materialov brez porekla je naslednja:

Vrednost regionalne vrednosti proizvoda v fob (%) = ((FOB – vrednost materialov brez porekla)/fob) x 100

kje

„Vrednost materialov brez porekla“ = carinska vrednost pri uvozu vseh materialov brez porekla, uporabljenih v proizvodnji vašega izdelka, ali, če ta ni znana in se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale brez porekla v EU ali preferencialni partnerski državi.

„carinska vrednost“ = vrednost, določena v skladu s Sporazumom o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (Sporazum STO o carinskem vrednotenju).

„franko tovarna“ = cena franko tovarna izdelka, ki je bil plačan ali se plača proizvajalcu, pri katerem se opravi zadnja obdelava ali predelava, pod pogojem, da cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov in vse druge stroške, nastale pri proizvodnji proizvoda, od katerih se odštejejo vsi notranji davki, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu pridobljenega izdelka.

Je pravilo izpolnjeno, če ta vrednost materialov brez porekla v odstotkih ne presega odstotka, navedenega v pravilu za izdelek.

Nadaljnje informacije o metodi izračuna v sporazumu med EU in Japonsko so na voljo v opombi 4 – Izračun najvišje vrednosti materialov brez porekla v poglavju o pravilih o poreklu iz Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko.

Primer 1: Plastične vrice (tarifna številka HS 39.24)

V nekaterih trgovinskih dogovorih EU pravilo za plastične vrve (tarifna številka HS 39.24) zahteva:

„Proizvodnja [proizvodnje], pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov [brez porekla] ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna (MaxNOM 50 % (EXW)) „

Proizvajalec plastičnih vrčev uporablja naslednje materiale brez porekla, uvožene iz držav zunaj EU in partnerske države:

— plastična zrnca (tarifna številka HS 39.03) (vrednost 2 EUR)

— Lad (tarifna številka HS 39.24) (vrednost 0,50 EUR).

Plastičen jug (cena franko tovarna 6 EUR) je v skladu s pravilom o poreklu, ker je vrednost uporabljenih materialov brez porekla manj kot 50 % cene franko tovarna.

Primer 2: Verige zoper drsenje (tarifna številka HS 73.15)

V nekaterih preferencialnih trgovinskih režimih EU pravilo za drsniške verige (postavka HS 73.15) zahteva:

„Proizvodnja [proizvodnja], pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla iz tarifne številke 73.15 ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna (MaxNOM 50 % (EXW)“)

Proizvajalec verig zoper drsenje uporablja naslednje materiale brez porekla, uvožene iz držav zunaj EU in partnerske države.

Veriga (tarifna številka HS 73.15) (vrednost 150 EUR)

— žica iz nerjavnega jekla (tarifna številka HS 72.23) (vrednost 60 EUR)

Veriga zoper drsenje (cena franko tovarna 350 EUR) je skladna s pravilom o poreklu, ker je vrednost materialov brez porekla iz tarifne številke HS 73.15 nižja od 50 % cene izdelka franko tovarna, čeprav skupna vrednost vseh materialov brez porekla presega 50 % cene izdelka franko tovarna.