Dokumenti in postopki za carinjenje

V tem poglavju boste našli:

• dokumenti, potrebni za carinjenje v EU
• informacije o tem, kako pridobiti številko EORI
• različni carinski postopki
• informacije o dokazilih o poreklu v okviru carinjenja
• posebne informacije za vsako državo članico EU v zvezi z uvozom

Dokumenti, potrebni za carinjenje v EU

Dokazilo o poreklu

Dokazilo o poreklu je mednarodni trgovinski dokument, ki potrjuje, da blago, vključeno v pošiljko, izvira iz določene države ali ozemlja. Deklarira se skupaj z EUL in predloži v carinjenje.

Na splošno se lahko status porekla blaga dokaže z:

• potrdila o nepreferencialnem poreklu, ki potrjujejo, da država porekla blaga ne izpolnjuje pogojev za preferencialno obravnavo. Ta potrdila običajno izdajajo gospodarske zbornice.
• potrdila o preferencialnem poreklu, ki omogočajo, da je blago ob uvozu iz tretjih držav, s katerimi je bil podpisan preferencialni sporazum, upravičeno do znižanih ali ničnih dajatev.

Takšna potrdila morajo izdati carinski organi države izvoznice in jih je treba predložiti ob carinjenju.

• vrsta potrdila, za katero je treba zaprositi, je določena z vsakim preferencialnim sporazumom: Obrazec A (za režim GSP), EUR MED (za nekatere konkretne primere v sistemu PEM) ali 1 EUR (v vseh drugih primerih)

• Izjave na računu, ki jih izvoznik izda v državi upravičenki ali partnerski državi. Razlikovati je treba dve situaciji.
  • za pošiljke do 6000 EUR lahko izjave na računu izda kateri koli izvoznik v državi upravičenki/partnerski državi.
  • za pošiljke, ki presegajo 6000 EUR, izjave na računu izda samo pooblaščeni izvoznik.

Poseben primer izjav na računu je sistem REX.

Predložijo se lahko tudi potrdila o zavezujočih tarifnih informacijah in/ali zavezujoče informacije o poreklu.

Glej tudi:

• Prenos enotne upravne listine (EUL) (dokument Excel)
• Več informacij o carinski deklaraciji

Vstopna skupna deklaracija (ENS)

Vstopna skupna deklaracija vsebuje predhodne informacije o tovoru o pošiljkah, ki vstopajo v EU. Carinskim organom omogoča izvedbo analize tveganja za namene varstva in varnosti. Vstopno skupno deklaracijo mora pri prvem carinskem uradu vstopa v EU vložiti prevoznik blaga (prevoznik blaga, v nekaterih primerih pa jo lahko vloži uvoznik-prejemnik ali predstavnik prevoznika ali uvoznika) - tudi če blago ne bo uvoženo v EU. Za vložitev vstopne skupne deklaracije na podlagi načina prevoza blaga veljajo naslednji roki:

• pomorski kontejnerski tovor: najmanj 24 ur pred začetkom natovarjanja v tujem pristanišču
• razsuti ladijski tovor: vsaj 4 ure pred prihodom
• prevoz po morju na kratkih razdaljah: vsaj 2 uri pred prihodom
• leti na kratke razdalje (manj kot 4 ure): vsaj do dejanskega časa vzleta zrakoplova
• leti na dolge razdalje (4 ure ali več): vsaj 4 ure pred prihodom na prvo letališče na carinskem območju EU
• cestni promet: najmanj 1 uro pred prihodom

Opomba: Vstopna skupna deklaracija zahteva informacije, vključene v dokumente, ki izvirajo od izvoznika (nakladnica, trgovinski računi itd.). Prepričajte se, da ti dokumenti pravočasno prispejo do stranke, odgovorne za vložitev deklaracije.Več informacij o vstopni skupni deklaraciji. Carinski zakonik Unije je v to deklaracijo vključil več podrobnosti o analizi tveganja. Glej pogosta vprašanja o vstopni strategiji.

Registracija gospodarskega subjekta (številka EORI)

Registracijska in identifikacijska številka gospodarskega subjekta (EORI) je edinstvena identifikacijska oznaka, ki jo carinski organ v državi EU dodeli vsem gospodarskim subjektom (podjetjem in posameznikom), ki opravljajo dejavnosti, zajete v carinski zakonodaji EU. Uvoznikom s sedežem zunaj EU bo dodeljena številka EORI, ko prvič vložijo:

• carinska deklaracija
• vstopna skupna deklaracija (ENS)
• izstopna skupna deklaracija (EXS)

Gospodarski subjekti to številko uporabljajo v vseh stikih s carinskimi organi EU, za katere se zahteva identifikator na ravni EU, na primer v carinskih deklaracijah. Že dodeljene številke EORI se lahko preverijo pri Evropski komisiji. Organi, ki registrirajo številke EORI v vsaki državi EU, lahko prikličejo.

Glej tudi smernice EORI.

Carinski postopki v EU

Ko blago prispe v carinski urad vstopa v EU, je dano v začasno hrambo pod carinskim nadzorom (največ 90 dni), dokler zanj ni določen eden od naslednjih carinskih postopkov (ali ponovno izvoženo):

Sprostitev v prosti promet

Namen postopka sprostitve v prosti promet je izpolniti vse uvozne formalnosti, da se blago lahko proda na trgu Unije.

Blago se sprosti v porabo, ko so izpolnjene vse uvozne zahteve:

• Vse veljavne tarifne dajatve in druge dajatve so bile plačane.
• Predložena so bila uvozna dovoljenja za blago, za katero veljajo kvote.
• Predložena so bila vsa veljavna dovoljenja in spričevala (npr. veterinarsko spričevalo za nekatere živali ali živalske proizvode).

Uvoženo blago se vnese v postopek s carinsko deklaracijo. Datum, ko carinski urad v državi EU sprejme to deklaracijo, je tudi datum, ki se upošteva pri izračunu zneska uvozne dajatve, davka na dodano vrednost in trošarine, če je primerno.

Posebni postopki

Blago se lahko da v katero koli od naslednjih obdelav:

• Tranzita Unije , ki zajema:
  • Zunanji tranzit — blago, ki ni blago Unije, se lahko giblje z ene točke na drugo na carinskem območju EU, ne da bi zanj veljale uvozne dajatve, druge dajatve v zvezi z uvozom blaga (tj. notranji davki) in ukrepi trgovinske politike. Premeščanje blaga v drugo državo članico EU pomeni, da se postopki carinjenja prenesejo na namembni carinski urad.
  • Notranji tranzit — unijsko blago se lahko giblje z ene točke na drugo na carinskem območju EU brez spremembe njegovega carinskega statusa. To vključuje prevoz blaga prek drugega ozemlja zunaj carinskega območja EU.

• Skladiščenje, ki zajema carinsko skladiščenje in proste cone:
  • Carinsko skladiščenje — neunijsko blago se lahko skladišči v prostorih ali na kateri koli drugi lokaciji, ki jo odobrijo carinski organi, in pod carinskim nadzorom („carinska skladišča“), ne da bi zanj veljale uvozne dajatve, druge dajatve v zvezi z uvozom blaga in ukrepi trgovinske politike.
  • Proste cone — države članice lahko določijo dele carinskega območja Unije kot proste cone. Blago se lahko vnese brez uvoznih dajatev, drugih dajatev (tj. notranjih davkov) in ukrepov trgovinske politike, dokler ni dodeljeno drugemu odobrenemu carinskemu postopku ali ponovno izvoženo. Za blago se lahko opravijo tudi preprosti postopki, kot sta predelava in prepakiranje.

• Posebna uporaba, ki zajema začasni uvoz in posebno uporabo:
  • Začasni uvoz — Neunijsko blago lahko vstopi v EU brez plačila uvoznih dajatev, če je namenjeno za ponovni izvoz brez spremembe. Najdaljše obdobje za začasni uvoz je dve leti.
  • Posebna raba — blago se lahko sprosti v prosti promet na podlagi oprostitve dajatve ali po znižani stopnji dajatve zaradi njegove posebne uporabe.
• Oplemenitenje, ki obsega aktivno in pasivno oplemenitenje:
  • Aktivno oplemenitenje — blago se lahko uvozi v EU, ne da bi zanj veljale carine, davki in formalnosti, predelano pod carinskim nadzorom in nato ponovno izvoženo.Če se končni proizvodi na koncu ne izvozijo, zanje začnejo veljati veljavne dajatve in formalnosti.
  • Pasivno oplemenitenje — unijsko blago se lahko začasno izvozi s carinskega območja Unije za namene oplemenitenja.Oplemeniteno blago se lahko sprosti v prosti promet s popolno ali delno oprostitvijo uvoznih dajatev.

Glej tudi:

• Več informacij o carinskih postopkih
• Splošni scenarij uvoza (evropski carinski informacijski portal)
• Smernice za carinski zakonik Unije ( GD TAXUD)

Uvozne zahteve držav članic in organi

Kot carinska unija ima EU koristi od zelo usklajenih uvoznih postopkov.Vendar ostajajo nekatere razlike med 27 državami članicami.

Glej seznam držav članic EU in njihovih glavnih pristojnih organov, ki lahko zagotovijo informacije o uvoznih postopkih, trgovinskih režimih, uvoznih dovoljenjih in pristojnih organih za inšpekcijske preglede posebnih zahtev. Lahko vam pomagajo pri izpolnjevanju posebnih zahtev za svojo državo. Ti organi vam lahko pomagajo pri vprašanjih, kot so:

• Kje vložiti enotno upravno listino
• Katere proste cone so na voljo za uporabo
• Kako pridobiti uvozna dovoljenja
• Inšpekcijski pregledi živih živali in proizvodov živalskega izvora
• Fitosanitarni pregledi
• Zdravstveni nadzor živil in krme
• Tržni standardi za kmetijske in ribiške proizvode
• Nadzor trgovine s kemikalijami, gnojili in odpadki
• Tehnična standardizacija
• Zahteve glede pakiranja in označevanja

Zakonodaja

• Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku (UL L 269, 10.10.2013) (CELEX 32013R0952)
• Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/341 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s prehodnimi določbami za nekatere določbe carinskega zakonika Unije, kadar zadevni elektronski sistemi še ne delujejo, in o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 (UL L 69, 15.3.2016) (CELEX 32016R0341).