Dokumenti v zvezi s postopki carinjenja

V tem poglavju boste našli

• dokumenti, potrebni za carinjenje v EU
• informacije o tem, kako pridobiti številko EORI
• različni carinski postopki
• informacije o dokazilih o poreklu kot delu carinjenja
• posebne informacije za vsako državo članico EU v zvezi z uvozom

Dokumenti, potrebni za carinjenje v EU

Dokazilo o poreklu

Dokazilo o poreklu je mednarodni trgovinski dokument, ki potrjuje, da blago, vključeno v pošiljko, izvira iz določene države ali ozemlja. Prijavi se z EUL in se ji predloži v carinjenje.

Na splošno se lahko status porekla blaga dokaže z:

• potrdila o nepreferencialnem poreklu, ki potrjujejo, da država porekla blaga ne izpolnjuje pogojev za preferencialno obravnavo. Ta potrdila običajno izdajajo gospodarske zbornice.
• potrdila o preferencialnem poreklu, ki omogočajo, da je blago upravičeno do znižanih ali ničnih dajatev, kadar je uvoženo iz tistih tretjih držav, s katerimi je bil podpisan preferencialni sporazum.

Takšna potrdila morajo izdati carinski organi države izvoznice in jih je treba predložiti ob carinjenju.

• vrsta certifikata, za katero se zaprosi, se določi z vsakim preferencialnim sporazumom: Obrazec A (za režim GSP), EUR MED (za nekatere konkretne primere v sistemu PEM) ali 1 EUR (vsi drugi primeri)

• izjave na računu, ki jih izda izvoznik v upravičeni ali partnerski državi. Razlikovati je treba med dvema primeroma
  • za pošiljke do 6 000 EUR lahko izjave na računu izda kateri koli izvoznik v državi upravičenki/partnerski državi.
  • za pošiljke, ki presegajo 6 000 EUR, izjave na računu izda samo pooblaščeni izvoznik.

Poseben primer izjav na računu je sistem REX.

Predložijo se lahko tudi potrdila o zavezujočih tarifnih informacijah in/ali zavezujočih informacijah o poreklu.

Glej tudi:

• Prenos enotne upravne listine (EUL) (dokument Excel)
• Več informacij o carinski deklaraciji

Vstopna skupna deklaracija (ENS)

Vstopna skupna deklaracija vsebuje predhodne informacije o tovoru o pošiljkah, ki vstopajo v EU. Carinskim organom omogoča, da izvedejo analizo tveganja za namene varstva in varnosti. Vstopno skupno deklaracijo mora na prvem carinskem uradu vstopa v EU vložiti prevoznik blaga (prevoznik blaga, čeprav lahko v nekaterih primerih to stori uvoznik-prejemnik ali zastopnik prevoznika ali uvoznika), tudi če blago ne bo uvoženo v EU. Za vložitev vstopne skupne deklaracije na podlagi načina prevoza blaga veljajo naslednji roki:

• pomorski tovor v zabojnikih: vsaj 24 ur pred začetkom natovarjanja v tujem pristanišču
• pomorski tovor v razsutem stanju: vsaj 4 ure pred prihodom
• pomorski prevoz na kratkih razdaljah: vsaj 2 uri pred prihodom
• leti na kratke razdalje (manj kot 4 ure): vsaj do dejanskega časa vzleta zrakoplova
• leti na dolge razdalje (4 ure ali več): vsaj 4 ure pred prihodom na prvo letališče na carinskem območju EU
• cestni promet: vsaj eno uro pred prihodom

Opomba: Vstopna skupna deklaracija zahteva informacije, vključene v dokumente, ki izvirajo od izvoznika (nakladnica, trgovinski računi itd.). Prepričajte se, da ti dokumenti pravočasno prispejo na stran, ki je odgovorna za vložitev deklaracije. Več informacij o vstopni skupni deklaraciji. S carinskim zakonikom Unije je bilo v to deklaracijo vključenih več podrobnosti o analizi tveganja. Glej pogosto zastavljena vprašanja o ENS.

Registracija kot gospodarski subjekt (številka EORI)

Registracijska in identifikacijska številka gospodarskega subjekta (EORI) je edinstveni identifikator, ki ga carinski organ v državi EU dodeli vsem gospodarskim subjektom (podjetjem in posameznikom), ki opravljajo dejavnosti, zajete v carinski zakonodaji EU. Uvoznikom s sedežem zunaj EU bo dodeljena EORI ob prvi predložitvi:

• carinska deklaracija
• vstopna skupna deklaracija (ENS)
• izstopna skupna deklaracija (EXS)

Gospodarski subjekti to številko uporabljajo v vseh stikih s carinskimi organi EU, kjer se zahteva identifikator EU, na primer v carinskih deklaracijah. Že dodeljene številke EORI se lahko preverijo pri Evropski komisiji. Organi, ki v vsaki državi EU registrirajo številke EORI, so na voljo.

Glej tudi smernice EORI.

Carinski postopki v EU

Ko blago prispe na carinski urad vstopa v EU, se da v začasno hrambo pod carinskim nadzorom (največ 90 dni), dokler se mu ne dodeli eden od naslednjih carinskih postopkov (ali ponovnega izvoza):

Sprostitev v prosti promet

Namen postopka sprostitve v prosti promet je izpolniti vse uvozne formalnosti, tako da se blago lahko prodaja na trgu Unije.

Blago se sprosti v porabo, ko so izpolnjene vse uvozne zahteve:

• So bile plačane vse veljavne tarifne dajatve in druge dajatve.
• Predložena so bila uvozna dovoljenja za blago, za katero veljajo kvote.
• Predložena so bila vsa veljavna dovoljenja in spričevala (npr. veterinarsko spričevalo za nekatere živali ali živalske proizvode).

Uvoženo blago se vnese v postopek s carinsko deklaracijo. Datum, ko carinski urad v državi EU sprejme to deklaracijo, je tudi datum, ki se po potrebi upošteva pri izračunu zneska uvozne dajatve, davka na dodano vrednost in trošarine.

Posebni postopki

Blago se lahko da v katero koli od naslednjih obdelav:

• Tranzit Unije, ki obsega:
  • Zunanji tranzit – neunijsko blago se lahko giblje od ene točke do druge na carinskem območju EU, ne da bi zanj veljale uvozne dajatve, druge dajatve, povezane z uvozom blaga (tj. notranji davki) in ukrepi trgovinske politike. Prevoz blaga v drugo državo članico EU pomeni, da se postopki carinjenja prenesejo na namembni carinski urad.
  • Notranji tranzit – unijsko blago se lahko giblje od ene točke do druge na carinskem območju EU brez spremembe njegovega carinskega statusa. To vključuje prevoz blaga prek drugega ozemlja zunaj carinskega območja EU.

• Hramba, ki zajema carinsko skladiščenje in proste cone:
  • Carinsko skladiščenje – blago, ki ni blago Unije, se lahko skladišči v prostorih ali na kateri koli drugi lokaciji, ki jo odobrijo carinski organi, in pod carinskim nadzorom (v nadaljnjem besedilu: carinska skladišča), ne da bi bilo zavezano plačilu uvoznih dajatev, drugih dajatev v zvezi z uvozom blaga in ukrepov trgovinske politike.
  • Proste cone – države članice lahko dele carinskega območja Unije določijo kot proste cone. Gre za blago, ki se lahko vnese brez uvoznih dajatev, drugih dajatev (tj. notranjih davkov) in ukrepov trgovinske politike, dokler se mu ne dodeli drug odobren carinski postopek ali ponovno izvozi. Na blagu se lahko opravijo tudi enostavni postopki, kot sta predelava in prepakiranje.

• Posebna uporaba, ki vključuje začasni uvoz in posebno uporabo:
  • Začasni uvoz – blago, ki ni blago Unije, lahko vstopi v EU brez plačila uvoznih dajatev, če je namenjeno za ponovni izvoz brez spremembe. Najdaljše obdobje začasnega uvoza je dve leti.
  • Posebna raba – blago se lahko sprosti v prosti promet z oprostitvijo dajatve ali po znižani stopnji dajatve zaradi njegove posebne uporabe.
• Oplemenitenje, ki zajema aktivno in pasivno oplemenitenje:
  • Aktivno oplemenitenje – blago se lahko uvozi v EU brez dajatev, davkov in formalnosti, da se predela pod carinskim nadzorom in nato ponovno izvozi. Če se končni proizvodi na koncu ne izvozijo, zanje veljajo veljavne dajatve in formalnosti.
  • Pasivno oplemenitenje – unijsko blago se lahko začasno izvozi s carinskega območja Unije za namene oplemenitenja. Oplemeniteno blago se lahko sprosti v prosti promet s popolno ali delno oprostitvijo uvoznih dajatev.

Glej tudi:

• Več informacij o carinskih postopkih
• Splošni scenarij uvoza (evropski carinski informacijski portal)
• Smernice carinskega zakonika Unije ( GD TAXUD)

Uvozne zahteve in organi držav članic

EU ima kot carinska unija koristi od uvoznih postopkov, ki so zelo usklajeni. Vendar je med 27 državami članicami še vedno nekaj razlik.

Glej seznam držav članic EU in njihovih glavnih pristojnih organov, ki lahko zagotovijo informacije o uvoznih postopkih, trgovinskih režimih, uvoznih dovoljenjih in pristojnih organih za inšpekcijske preglede posebnih zahtev. Lahko vam pomagajo pri izpolnjevanju edinstvenih zahtev za svojo državo. Ti organi vam lahko pomagajo pri vprašanjih, kot so:

• Kje vložiti enotno upravno listino
• Katere proste cone so na voljo za uporabo
• Kako pridobiti uvozna dovoljenja
• Inšpekcijski pregledi živih živali in proizvodov živalskega izvora
• Fitosanitarni pregledi
• Zdravstveni nadzor živil in krme
• Tržni standardi za kmetijske in ribiške proizvode
• Nadzor trgovine s kemikalijami, gnojili in odpadki
• Tehnična standardizacija
• Zahteve glede pakiranja in označevanja

Zakonodaja

• Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku (UL L-269, 10.10.2013) (CELEX 32013R0952).
• Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/341 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s prehodnimi določbami za nekatere določbe carinskega zakonika Unije, kadar zadevni elektronski sistemi še ne delujejo, in o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 (UL L 69, 15.3.2016) ( CELEX 32016R0341).