Trgovinski sporazumi
Trenutno ima EU vzpostavljeno največjo trgovinsko mrežo na svetu z več kot 40 posameznimi sporazumi z državami in regijami. Ti sporazumi olajšujejo trgovino s proizvodi in storitvami med EU in njenimi zunanjimi partnerji.
Na seznam se še vedno dodajajo novi sporazumi, pregledujejo se starejši sporazumi, o posodobitvah pa potekajo pogajanja s partnerskimi državami.
Odprava tarif
Nekateri sporazumi se osredotočajo predvsem na odpravo tarif
- Pridružitveni sporazumi z osmimi sredozemskimi državami (Alžirija, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Maroko, Palestinsko zasedeno ozemlje in Tunizija)
- Sporazumi z Mehiko in Čilom
- Sporazumi o gospodarskem prostoru z Islandijo, Lihtenštajnom in Norveško
- Carinske unije s Turčijo, Andoro in San Marinom
- Stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi s šestimi državami Zahodnega Balkana (Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovom, Črno goro, Severno Makedonijo in Srbijo), ki vsebujejo dodatne določbe za pripravo na njihovo postopno vključevanje na trg EU
- Sporazumi s Švico in Ferskimi otoki
Celovitejši dostop do trga
Druge vključujejo veliko širše zaveze glede odpiranja trgovine z blagom in storitvami, pa tudi glede naložb, javnih naročil, konkurence, subvencij in regulativnih vprašanj.
- Kanada
- Srednja Amerika (Kostarika, Salvador, Gvatemala, Honduras, Nikaragva in Panama)
- Kolumbija, Ekvador in Peru
- Singapur
- Južna Koreja
- Vietnam
Cilj teh sporazumov je razviti močnejše trgovinske režime z zadevnimi trgovinskimi partnerskimi državami, ki temeljijo na pravilih in vrednotah, ter vključiti posebne določbe o trgovini in trajnostnem razvoju.
Najnovejše vsebujejo tudi posebne določbe za obravnavanje izzivov, s katerimi se soočajo sodobna gospodarstva in družbe, kot je sporazum o gospodarskem partnerstvu z Japonsko, ki vključuje poglavje o malih in srednjih podjetjih, ter posebne določbe o informacijskih in telekomunikacijskih storitvah ter e-trgovanju.
Približevanje zakonodaje
Posebna vrsta sporazumov se osredotoča na krepitev gospodarskih vezi med EU in njenimi sosedami s približevanjem njihovih regulativnih okvirov pravu EU, zlasti na področjih, povezanih s trgovino. To velja na primer za sporazume z
Razvoj
Druga posebna vrsta sporazumov ima izrecen razvojni cilj. Gre za asimetrične trgovinske sporazume, pri čemer AKP liberalizira približno 80 % trgovine v obdobju 15 do 20 let, EU pa od prvega dne zagotavlja dostop brez dajatev in kvot.
Trenutno večina takih sporazumov zajema trgovino z blagom in razvojno sodelovanje. Sporazum o gospodarskem partnerstvu s Karibi vključuje tudi določbe o storitvah, naložbah in drugih temah, povezanih s trgovino.
V okviru teh sporazumov EU zagotavlja znatno pomoč, povezano s trgovino, za podporo partnerskim državam pri izvajanju sporazumov, krepitvi izvozne konkurenčnosti in izgradnji gospodarske infrastrukture. Zadevne države spadajo v afriško, karibsko in pacifiško regijo.
- Zahodna Afrika (Gana, Slonokoščena obala)
- Osrednja Afrika (Kamerun)
- Vzhodna in južna Afrika (Komori, Madagaskar, Mauritius, Sejšeli in Zimbabve)
- Južnoafriška razvojna skupnost (Bocvana, Esvatini, Lesoto, Mozambik, Namibija in Južna Afrika)
- Cariforum (Antigva in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize, Dominika, Dominikanska republika, Grenada, Gvajana, Jamajka, Sveti Kitts in Nevis, Sveta Lucija, Sveti Vincent, Surinam ter Trinidad in Tobago)
- Pacifik (Fidži, Papua Nova Gvineja, Samoa in Salomonovi otoki)
- Armenija
- Azerbajdžan
- Irak
- Kazahstan