Trgovinski sporazumi

Trenutno ima EU vzpostavljeno največjo trgovinsko mrežo na svetu z več kot 40 posameznimi sporazumi z državami in regijami. Ti sporazumi olajšujejo trgovino s proizvodi in storitvami med EU in njenimi zunanjimi partnerji.

Na seznam se še vedno dodajajo novi sporazumi, pregledujejo se starejši sporazumi, o posodobitvah pa potekajo pogajanja s partnerskimi državami.

Odprava tarif

Nekateri sporazumi se osredotočajo predvsem na odpravo tarif

  • Pridružitveni sporazumi z osmimi sredozemskimi državami (Alžirija, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Maroko, Palestinsko zasedeno ozemlje in Tunizija)
  • Sporazumi z Mehiko in Čilom
  • Sporazumi o gospodarskem prostoru z Islandijo, Lihtenštajnom in Norveško
  • Carinske unije s Turčijo, Andoro in San Marinom
  • Stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi s šestimi državami Zahodnega Balkana (Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovom, Črno goro, Severno Makedonijo in Srbijo), ki vsebujejo dodatne določbe za pripravo na njihovo postopno vključevanje na trg EU
  • Sporazumi s Švico in Ferskimi otoki

Celovitejši dostop do trga

Druge vključujejo veliko širše zaveze glede odpiranja trgovine z blagom in storitvami, pa tudi glede naložb, javnih naročil, konkurence, subvencij in regulativnih vprašanj.

Cilj teh sporazumov je razviti močnejše trgovinske režime z zadevnimi trgovinskimi partnerskimi državami, ki temeljijo na pravilih in vrednotah, ter vključiti posebne določbe o trgovini in trajnostnem razvoju.

Najnovejše vsebujejo tudi posebne določbe za obravnavanje izzivov, s katerimi se soočajo sodobna gospodarstva in družbe, kot je sporazum o gospodarskem partnerstvu z Japonsko, ki vključuje poglavje o malih in srednjih podjetjih, ter posebne določbe o informacijskih in telekomunikacijskih storitvah ter e-trgovanju.

Približevanje zakonodaje

Posebna vrsta sporazumov se osredotoča na krepitev gospodarskih vezi med EU in njenimi sosedami s približevanjem njihovih regulativnih okvirov pravu EU, zlasti na področjih, povezanih s trgovino. To velja na primer za sporazume z

Razvoj

Druga posebna vrsta sporazumov ima izrecen razvojni cilj. Gre za asimetrične trgovinske sporazume, pri čemer AKP liberalizira približno 80 % trgovine v obdobju 15 do 20 let, EU pa od prvega dne zagotavlja dostop brez dajatev in kvot.

Trenutno večina takih sporazumov zajema trgovino z blagom in razvojno sodelovanje. Sporazum o gospodarskem partnerstvu s Karibi vključuje tudi določbe o storitvah, naložbah in drugih temah, povezanih s trgovino.

V okviru teh sporazumov EU zagotavlja znatno pomoč, povezano s trgovino, za podporo partnerskim državam pri izvajanju sporazumov, krepitvi izvozne konkurenčnosti in izgradnji gospodarske infrastrukture. Zadevne države spadajo v afriško, karibsko in pacifiško regijo.

  • Zahodna Afrika (Gana, Slonokoščena obala)
  • Osrednja Afrika (Kamerun)
  • Vzhodna in južna Afrika (Komori, Madagaskar, Mauritius, Sejšeli in Zimbabve)
  • Južnoafriška razvojna skupnost (Bocvana, Esvatini, Lesoto, Mozambik, Namibija in Južna Afrika)
  • Cariforum (Antigva in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize, Dominika, Dominikanska republika, Grenada, Gvajana, Jamajka, Sveti Kitts in Nevis, Sveta Lucija, Sveti Vincent, Surinam ter Trinidad in Tobago)
  • Pacifik (Fidži, Papua Nova Gvineja, Samoa in Salomonovi otoki)
  • Armenija
  • Azerbajdžan
  • Irak
  • Kazahstan

Hitre povezave